Pozdravljeni! Vem, da je rok za oddajo že mimo, ampak sem si to pesem res želela objaviti (tudi če ne bo vrednotena), saj mi veliko pomeni. Napisala sem jo z mislijo na svojo najboljšo prijateljico in bom res strašno vesela, če boste tako prijazni in mi malo pogledali skozi prste glede roka oddaje. Če ne, pa sem vam kljub vsemu hvaležna.

Pesem je zasnovana kot vrtinec zvokov, besed in čustev... sproti izgublja občutek za ločila. Predlagam, da jo berete počasi, z močjo in verz po verz. Morda bo imela tako malo več smisla. Upam, da vam bo všeč.
________________

~Psst... Bodiva malo tiho. Saj se znava sporazumevati - tudi brez besed?~

Poslušaj vodo,
kako šumi.
Poslušaj listje,
ki šelesti.
Poslušaj panj,
kako brenči.

Poslušaj veter,
poslušaj ptice,
poslušaj glasbo,
poslušaj vice,
ki ti jih pravim
ko tu leživa
na mokri travi

Poslušaj misli,
kako letijo
po tvoji glavi
poslušaj sanje
ki se bleščijo


in plamenijo

*i*in oživijo*i*

Poslušaj naju,
kako drživa
se za roké
poslušaj sebe
poslušaj mene
poslušaj naju
mene
sebe
najumene sebe
mene
naju
s...

poslušaj to
kar se plete
med nama
ko skupaj
potihem
zreva
v nov dan.

poslušaj
to vez,
ki naju povezuje
ko dan
za dnem
in noč
za nočjo
tu leživa
in ena drugi
prijateljuje.

~A slišiš?~