1.Poglavje: Gorgona
»Luka, vstani, v šolo bo treba!« zakliče mama Nina, ki mu je pripravljala zajtrk in malico. Luka je pojedel zajtrk se oblekel in umil zobe. Ko je prišel iz kopalnice, je na polici videl listek. Na njem je pisalo: PAZITE! PRIŠLA BO GORGONA! To je najnevarnejša gospa v tem kraju. Če vidi kakšnega človeka, ga takoj napade. Luka se je zelo prestrašil in to povedal mami. Mama pa reče: »Zamudil boš v šolo!« Luka je pogledal na uro in videl, da že deset minut zamuja pouk. Hitro si je obul čevlje in stekel v šolo. Ko je prišel v razred se je opravičil učiteljici, ker zamuja pouk. Učiteljica vpraša: »Zakaj zamujaš?« Luka ji je ves zadihan rekel: »Bral sem o tem, da bo v mesto prišla Gorgona.« Vsi v razredu so se na smrt prestrašili. Učiteljica je šla k ravnatelju, da mu vse to pojasni. Ravnatelj je takoj povedal, da bodo šolo do nadaljnjega zaprli. Naslednji dan mama Luke ni budila, saj je vedela, da nima pouka, ker je ravnatelj obvestil že vse starše. Luka je spal do 13.00 ure. Ko se je zbudil, je v kuhinji zagledal Gorgono. Gorgona je rekla: »Glej, glej, glej. Kdo se mi je prikazal pred nos.« Luka je prestrašeno vprašal: »Kje je mama?« »Mame že dolgo ni tukaj, he he he!« je odvrnila Gorgona. Luka je stekel v svojo sobo. Ko je prišel nazaj, je v roki držal meč. Gorgona ga je napadla. Njun boj je trajal več ur. Ko je Luka prvič zamahnil, ga je Gorgona udarila v ramo. Stekel je na dvorišče in po lestvi splezal na streho hiše. Gorgona je šla za njim. Toda Luka se je hitro skril, da ga Gorgona ni videla. Hodila je okoli hiše in na cesto toda nič. Zaman ga je iskala. Pogledala je tudi po hiši. Luka je vse slišal. Iz ničesar je Luki zdrsnilo. Gorgona ga je slišala. Stekla je za njim in ga dohitela. Zdaj se je začel boj na strehi. Takega še ni doživel. Luka je bil tako dober, da se je Gorgona na koncu le predala. Rekel je: »Zdaj te bom izpustil. Naslednjič pa bo to konec!« Gorgona je pobegnila kakor hitro je lahko letela. Je namreč pol sova, pol pa človek. Zato ima tudi krila. Luka je preiskal vsak kotiček v hiši. Samo najbolj skritega kotička ni pogledal. Za to ni vedela niti mama. V Lukovi omari ki je nikoli ni odprl je bil portal v drugi svet. Do zdaj je za ta portal vedela samo Gorgona. Mamo je skrila v portal ko je imela zavezane oči. Zato ni videla kam jo je Gorgona skrila. Naslednje jutro si je Luka zajtrk moral pripraviti sam, ker ni bilo mame. Za vsak slučaj je pogledal v omaro. Ko jo je odprl je v omari zagledal portal. Ni mogel verjeti svojim očem. Odhitel je v kopalnico, si umil zobe in se oblekel. Hitro je skočil v portal. V sekundi je bil v drugem svetu. V ta svet je lahko prišla tudi Gorgona. Čez dve uri, se je portal začel zapirati. Luka je hitro stekel do prvega gospoda. Vprašal je »Oprostite, mi poveste kaj se bo zgodilo če se portal zapre?« gospod mu odgovori »Če se portal zapre preden prideš ven, boš ostal tukaj dokler se ne prikaže še enkrat, naslednji dan.« Portal se je skoraj že zaprl. Luka se je gospodu zahvalil in hitro skočil v portal ki se je v tistem trenutku zaprl. Ko je Luka prišel iz omare je rekel »UF, za las je šlo. Mamo bom moral poiskati naslednjič.« Luka navadnemu svetu pravi Hobin. Drugi svet se je imenoval Plitvan. V Plitvanu je čas deloval počasneje, kot v Hobinu. Zato je v Hobinu zdaj že večer. Med večerjo je Luka skozi okno videl svetlobo, ki je bila tako močna, da se ni videlo kaj je to. Šel je na dvorišče in videl vesoljce ter vesoljske ladje. Hitro je šel spat. Naslednje jutro se je zbudil in pogledal skozi okno. Ničesar ni videl. Odšel je v kopalnico, si umil zobe in se oblekel, ter hitro skočil v portal. Začel je iskati mamo. Na začetku je iskal v gozdu. Ko je iskal, je na koncu gozda zagledal slap. Spomnil se je, da je mama mogoče skrita za slapom. Šel je pogledat. Ko je zagledal mamo se je zelo razveselil. Odvezal ji je oči in jo objel. Mami je povedal da sta v drugem svetu. Luka je videl da se je portal začel zapirati. »Hitro greva drugače bova morala ostati tukaj.« je rekel. Ko sta prišla iz omare, je mama začela pripravljati večerjo. Luka se je dopisoval s svojo najboljšo prijateljico Lino, ki ni imela staršev, zato je v domu za otroke brez staršev.

Zdravo Lina. Prideš k meni?
Zakaj?
Nekaj ti moram pokazati.
Ok. Pridem

»Lahko pride Lina na obisk?« vpraša mamo »Seveda lahko« reče mama. Luka zasliši kako zvonec zazvoni. Odpre vrata. »Zdravo« ga pozdravi Lina. »Zdravo« reče Luka. Šla sta v njegovo sobo. Pokazal ji je portal. Lina je prijatelja vprašala ali sme stopiti v njega »Seveda lahko« ji odgovori. Skupaj sta šla v portal. Lino je bilo strah, zato je Luko prijela za roko in se stisnila k njemu. Ko sta prispela v Plitvan sta šla v gozd. Tam sta pojedla malico. Naenkrat je alarm začel tuliti. Iz zvočnika se je slišalo »NEVARNOST SE BLIŽA, NEVARNOST SE BLIŽA, NEVARNOST SE BLIŽA.« Hitro sta stekla v portal. Lina se je Luki zahvalila in ga objela. Luka je mamo vprašal če lahko Lina prespi pri njem. Mama je dovolila.


2.Poglavje: Življenje v Plitvanu

Ko sta se naslednje jutro Lina in Luka zbudila, ni bilo mame. »Kje je tvoja mama Nina?« vpraša Lina »V službi je« ji odgovori luka. Naredila sta si zajtrk. Hitro sta si umila zobe in se oblekla. Luka je poklical mamo in vprašal če sta z Lino lahko čez vikend v Plitvanu. Mama je dovolila. Lina in Luka sta skočila v portal. Lina je vprašala Luko »Ali te lahko primem za roko? V portalu me je malo strah.« Luka ji odgovori »Lahko« »Hvala«
reče Lina. Ko sta prispela, sta si v gozdu postavila šotor, potem pa sta šla na sprehod. Ko sta prišla nazaj do šotora je bila že tema. Šla sta spat. A še prej, je Luka Lini zaupal skrivnost. Ta skrivnost je bila to, da Luka sploh nima očeta. Naslednji dan je bila sobota. Luka in Lina sta odšla domov po oblačila. Takoj sta se vrnila nazaj v Plitvan. Zelo sta se zabavala. Ko sta naslednji dan sta prišla nazaj domov v Hobin, jima je mama povedala »Jutri bom šla za en teden na službeno potovanje v Avstralijo, zato lahko ti, Lina ostaneš pri Luki.« Luka reče »JES, JES, JES.« Mama je Luki in Lini dovolila, da sta lahko vsak dan v Plitvanu. Potem so se poslovili in mama je odšla od doma. Luka je mamo klical večkrat na dan, toda nikoli se ni oglasila. Lina in Luka sta bila zelo prestrašena. Luka je rekel » Treba jo bo poiskati.« Nekako jima je uspelo pripotovati v Avstralijo. Vse sta preiskala, toda mame nista našla. Preiskala sta vse bolnišnice toda v nobeni ni bila razen v eni. Povedali so jima daje imela hudo bolezen in je na žalost umrla. Luka se je razjokal. Lina ga je potolažila in mu rekla, da bo mama vedno z njim. Ko sta prišla domov je bila že tema. Šla sta v Plitvan saj sta vedela da tam še dan. V tistem trenutku, ko sta stopila v portal se je zaprl. Mislila sta, da ne bota nikoli prišla nazaj v Hobin. Naenkrat se je začelo vse tresti. Iz gozda so prišli tanki. Alarm je zatuli » NEVARNOST SE BLIŽA, NEVARNOST SE BLIŽA, NEVARNOST SE BLIŽA!!«

3.Poglavje: Druščina LLM
Tanki so začeli streljati. Vsi Plitvanci so začeli bežati. Luka in Lina sta se postavila v pozicije in iz žepa povlekla čudežne tablete. Takoj ko sta jih pojedla, sta se spremenila v super junaka. Tanki so se začeli peljati, kot da bi ju želeli povoziti. Od tresenja je Lini slučajno na tla padla ena tableta. Neki fant ki je ves čas bil tam, je tableto vzel in jo pojedel. Ker je Luka imel moč ognja, se je spremenil v ognjeno kroglo. Tanki so se začeli peljati vzvratno. Lina je z močmi snega in ledu naredila zid, da tanki niso mogli pobegniti. Luka je šel bližje in en tank je v viharju kar naenkrat skočil v zrak. Oba sta se obrnila nazaj in videla fanta , ki obvlada z močmi vetra in narave. Luka in Lina sta na začetku samo strmela, čez nekaj časa pa sta ga vprašala kako mu je ime. »Zdravo! Jaz sem Maks.« Je rekel. Tudi Lina in Luka sta se predstavila, potem pa sta imela na tone vprašanj.
1. Kako si dobil moči?
2. Zakaj si ostal in gledal?
3. Kako te midva nisva mogla videti?
4. Ali si želel takšne moči?

Po dolgem pogovoru so na koncu postali zelo dobri prijatelji. Vse težave so rešili skupaj.

4. Poglavje: Čarobna knjiga
Ko se je Luka naslednji dan zbudil, sta z Lino šla v šolo. Med glavnim odmorom sta bila v knjižnici in si ogledovala knjige. Nenadoma je se je zaslišal glas. Lina in Luka sta šla preverit, če je vse v redu. Našla sta knjigo za katero ne ve niti knjižničarka. Ko jo je Luka prijel v roke se je čas ustavil. Vsi so se nehali premikati. Samo ona dva sta se lahko. Ko sta jo odprla, sta se skozi portal, ki se je naredil iz knjige skobacala v drugi svet.
Tam je bilo vse postavljeno na glavo.
Hiše so imele vrata na strehi.
Letala so se vozila po cesti, avtobusi pa po zraku.
Na tem svetu, ki ga je Luka poimenoval Lab niso živeli ljudje ampak vesoljci. Imeli so dve glavi in na vsaki eno oko. Luka je rekel: »To sem že nekje videl.« Šla sta naprej. Ko sta prispela do INFO točke, so jima dali zemljevid sveta. Na vrhu je pisalo »SVET LAB« Pogledala sta na karto, ki je bila skoraj brez popravkov in videla kje je kraljestvo. Hitro sta stekla do palače, kjer je Luka ugotovil kdo so bili tisti vesoljci. Še enkrat sta pogledala na karto. Pri tem se je na karti pokazal X kar pomeni zaklad ali pa starodavna znamenitost. Takoj sta stekla k tej točki. Ugotovila sta, da je to starodavno mesto in je staro več tisoč let. Zemljevid jima je povedal zgodbo. Začelo se je takole: »V starodavnem gozdu je stalo staro mesto. Okoli tega mesta je nekdaj bil ščit. Nekega dne pa so mesto napadli vojaki iz drugih svetov. Takrat so ta ščit tudi razbili.«
»Wow« je rekel Luka
Zemljevid je rekel: »Na žalost to drevo nima več niti enega bonbona.«
Skozi portal sta prišla nazaj v knjižnico in čas je spet deloval kot prej. To pomeni, da so se vsi spet začeli premikati.

5. Poglavje: Gorovje skrivnosti
Ko sta se naslednje jutro zbudila, sta šla po Maksa in so skupaj odšli v Plitvan. Luka je zraven vzel karto. (Pokazana je na začetku knjige.)Na zemljevidu se je pojavil napis, pod jamo z zakladom. Na njem je pisalo: »V jami najdeš zaklad. Prej pa moraš opraviti te naloge:
GOROVJE SKRIVNOSTI – KLJUČ
SNEŽENI GOZD – SNEŽENA VEJA
ZALIV PRI GOZDU – VODNI KAMEN
PRISTANIŠČE V PLITVANU – KOŠČEK LESA OD LADJE«
Odločili so se, da gredo najprej v Gorovje skrivnosti. Ko so prišli do mogočnega zidu gorskih planin se jim je odprla velika ograja. Vstopili so. Okraja se je po 2 sekundah zaprla. Pred njimi je stal ogromen labirint. Po parih minutah hoje po labirintu, so zagledali tri vrata. Nekaj časa so tuhtali ali bi šli levo, desno ali pa naprej. Odločili so se, da gredo desno. Pred njimi se je razprostrla velika sobana, kjer je bila ogromna ARQUILA (pošast). Na njihovi desni so bila orožja (sulice, meči, sekire, loki…) Maks je vzel sekiro, Lina je vzela lok, Luka pa meč. Pošast je imela 4 noge. Dve nogi je Luka odsekal s pomočjo meča, Lina pa je z uspavalom v loku ustrelila pošast, ki je zaspala in padla na tla. Živi in nedotaknjeni so prišli iz desne sobane. Nato so šli skozi leva vrata. Presenetil jih je ŠKARIB (ogromna tarantela) ki je streljala pajkove mreže. Pajek je začel streljati navzkriž in pri tem zadel vse tri. Maks je v žepu imel ALFA nož, ki si ga je v šoli izposodil (ukradel) pri rezanju lepenke. Prerezal je mrežo v kateri je bil ujet in nož podal Lini. Ko se je tudi ona rešila iz mreže pa je nož vrgla Luki. Tudi on se je rešil. Med tem, ko sta Luka in Lina tarantelo zamotila, je Maks poiskal vrv in je pajku zavezal noge. ŠKARIB je padel in ostal brez kosila. Iz leve sobane so prišli zadovoljni sami s sabo. Ostala jim je še samo ena možnost (vrata na sredini). Ko so stopili skozi vrata se je labirint nadaljeval. Šli so naprej. Pred njimi je bila slepa ulica, zato so se odločili, da bodo živo mejo preplezali. Skočili so na tla in videli velika vrata. Da bi se odprla so morali rešiti uganko. Glasila se je takole:
»Koliko dobiš če številu 255 prišteješ 35 in to deliš s 5?
Maks je že od malih nog hodil na hitro računanje, zato je prvi odgovoril: »58«
Vrata so se odprla in pred njimi se je razprostrla OGROMNA sobana. Ob stenah so bile mize z različnimi steklenimi figuricami in igračami. Na sredini pa je bila vitrina z diamantno zlatim ključem.
PRVA MISIJA OPRAVLJENA!


SE NADALJUJE