PisalnicaDuše noči 1. del
4
Hej
odločila sem se, da napišem zgodbo in hvala vsem, ki ste na pilovem hodniku glasovali, kakšno zvrst bi radi imela, oz. napisali komentar. Največ vas je izbralo ljubezensko in fantazijsko, kar sta 2 popolnoma različni stvari, a če dobro pomislim je veliko dobrih knjig ravno mešanica teh dveh zvrsti (Somrak, Srh, Okrutni princ,...) No upam, da bo tudi ta zgodba ena takšnih bolj zanimimiv. No pliiiissss napišite v komentar KARKOLI, ker nevem če vam bo všeč, ker je 1. del malo dolgočasen, ampak obljubim, da bo nadaljevanje zanimivejše.
faj se mejte in velik se smejte,
#marelca710
1.novinka
Ko sem prvega septembra stopala po stopnicah, ki so vodile v mojo novo šolo in občudovala parke, drevesa, ter čist zrak, še nisem imela pojma v kaj se bom zapletla in kakšne preizkušnje me bodo doletele. Ampak zdi se mi, da bi bilo prav, da začnem tam, kjer je treba začeti- na začetku.
Torej, sem Chloe Brown in danes je moj prvi dan na osnovni šoli Seaweed. To ponavadi ni značilo zame, a danes sem zelo živčna in vzhičena. Na prejšnji šoli sem bila zaradi mojega obnašanja zelo priljubljena in nočem, da je na tej šoli kaj drugače.
“Hej, a ti si pa ta nova?“ sem zaslišala glas za sabo. Ko sem se obrnila okoli svoje osi, sem zagledala drobceno črnolasko z očali, ki je buljila vame s pričakujočim, a rahlo prestrašenim pogledom.
V tako majhnem kraju, ki je poleg tega še na smešno majhnem otoku daleč od civilizacije, se novice očitno hitro širijo. Ko sem rekla, da si želim biti v središču pozornosti, sem mislila, da bi me marali tisti 'tahudi' ljudje in ne neki pifkarji.
Ampak vsaj začetek je in poleg tega rabim nekoga, da mi razkaže šolo, zato sem ji odgovorila: “Ja, js sm Chloe, ta nova. Ti?“
Očalarka je bila očitno vesela, da sem ji odgovorila, ker mi je veliko bolj samozavestno: “Jaz sem Annie. Želiš, da ti predstavim ostale?“
“Pa ja, lahko.“
“Okej, to je Brian, ona je Alison,...“ je začela naštevati. Sledila sem ji le z enim ušesom, drugega pa sem uporabljala za prisluškovanju fantu in punci, ki sta se na ves glas prepirala.
“Ej Annie, kdo pa sta tadva?“ sem z zanimanjem vprašala.
“O njiju in njuni družini ne govorimo,“ mi je odgovorila z ledenim tonom in pogledom usmerjenim nekam predse.
To me je precej presenetilo, zato sem jo vprašala: “Zakaj?“
Spet je rekla:“ O njiju in njuni družini ne govorimo.“
Očitno sem naletela na črno piko te šole. A čeprav mi ta punca noče ali ne sme poovedati, bom skrivnosti prišla do dna.
odločila sem se, da napišem zgodbo in hvala vsem, ki ste na pilovem hodniku glasovali, kakšno zvrst bi radi imela, oz. napisali komentar. Največ vas je izbralo ljubezensko in fantazijsko, kar sta 2 popolnoma različni stvari, a če dobro pomislim je veliko dobrih knjig ravno mešanica teh dveh zvrsti (Somrak, Srh, Okrutni princ,...) No upam, da bo tudi ta zgodba ena takšnih bolj zanimimiv. No pliiiissss napišite v komentar KARKOLI, ker nevem če vam bo všeč, ker je 1. del malo dolgočasen, ampak obljubim, da bo nadaljevanje zanimivejše.
faj se mejte in velik se smejte,
#marelca710
1.novinka
Ko sem prvega septembra stopala po stopnicah, ki so vodile v mojo novo šolo in občudovala parke, drevesa, ter čist zrak, še nisem imela pojma v kaj se bom zapletla in kakšne preizkušnje me bodo doletele. Ampak zdi se mi, da bi bilo prav, da začnem tam, kjer je treba začeti- na začetku.
Torej, sem Chloe Brown in danes je moj prvi dan na osnovni šoli Seaweed. To ponavadi ni značilo zame, a danes sem zelo živčna in vzhičena. Na prejšnji šoli sem bila zaradi mojega obnašanja zelo priljubljena in nočem, da je na tej šoli kaj drugače.
“Hej, a ti si pa ta nova?“ sem zaslišala glas za sabo. Ko sem se obrnila okoli svoje osi, sem zagledala drobceno črnolasko z očali, ki je buljila vame s pričakujočim, a rahlo prestrašenim pogledom.
V tako majhnem kraju, ki je poleg tega še na smešno majhnem otoku daleč od civilizacije, se novice očitno hitro širijo. Ko sem rekla, da si želim biti v središču pozornosti, sem mislila, da bi me marali tisti 'tahudi' ljudje in ne neki pifkarji.
Ampak vsaj začetek je in poleg tega rabim nekoga, da mi razkaže šolo, zato sem ji odgovorila: “Ja, js sm Chloe, ta nova. Ti?“
Očalarka je bila očitno vesela, da sem ji odgovorila, ker mi je veliko bolj samozavestno: “Jaz sem Annie. Želiš, da ti predstavim ostale?“
“Pa ja, lahko.“
“Okej, to je Brian, ona je Alison,...“ je začela naštevati. Sledila sem ji le z enim ušesom, drugega pa sem uporabljala za prisluškovanju fantu in punci, ki sta se na ves glas prepirala.
“Ej Annie, kdo pa sta tadva?“ sem z zanimanjem vprašala.
“O njiju in njuni družini ne govorimo,“ mi je odgovorila z ledenim tonom in pogledom usmerjenim nekam predse.
To me je precej presenetilo, zato sem jo vprašala: “Zakaj?“
Spet je rekla:“ O njiju in njuni družini ne govorimo.“
Očitno sem naletela na črno piko te šole. A čeprav mi ta punca noče ali ne sme poovedati, bom skrivnosti prišla do dna.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hey!
Obetaven začetek.
Najprej - se ti iskreno opravičujem, ker komentiram šele zdaj, nisem uspela prej komentirat...
Meni je zgodba res všeč, odlično opisuješ ljudi in dogodke, predstaviš (predvidevam) glavno osebo in privabiš bralce z zanimivo vsebino.
Komaj čakam naslednji del <3
Sophie Donna
Obetaven začetek.
Najprej - se ti iskreno opravičujem, ker komentiram šele zdaj, nisem uspela prej komentirat...
Meni je zgodba res všeč, odlično opisuješ ljudi in dogodke, predstaviš (predvidevam) glavno osebo in privabiš bralce z zanimivo vsebino.
Komaj čakam naslednji del <3
Sophie Donna
0
Moj odgovor:
hiphop_girI
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sladkorna
Hej,:grimacing:
moj prijatelj je bil zdej en teden v bolnici, ker so ugodtovili, da ima tip ena sladkorne (kar pomeni, da je nejgova trebušna slinovka propadla). Danes je prišel iz bolnice in sva šla skupaj na sprehod čito blizu njegovega doma. Potem mu je postalo slabo in si je izmeril sladkor, pa je ugotovil, da ima hipo (prenizek sladkor). Ker se mu starši niso javili na telefon je postal ful živčen in trest se je začel, pa potem sem ga poskušala umiriti, ampak ni šlo. Povedal mi je, da mora vzet tablete, ki jih ima v torbici in sem mu jih dala. Potem se mi je tudi zahvalil ker sem bila znjim, ko se mu je to zgodilo. Vse se je dobro končalo, ampak se boljim, da bo naslednič padel v nezavest. Pač on je moj res dobr prijatelj in me je strah za njega. Rekel je tudi, da če pade v nezavest in ga ne morem zbudit, kličem 112 ali mu dam enekcijo. Strah me je. Kaj naj naredim?
moj prijatelj je bil zdej en teden v bolnici, ker so ugodtovili, da ima tip ena sladkorne (kar pomeni, da je nejgova trebušna slinovka propadla). Danes je prišel iz bolnice in sva šla skupaj na sprehod čito blizu njegovega doma. Potem mu je postalo slabo in si je izmeril sladkor, pa je ugotovil, da ima hipo (prenizek sladkor). Ker se mu starši niso javili na telefon je postal ful živčen in trest se je začel, pa potem sem ga poskušala umiriti, ampak ni šlo. Povedal mi je, da mora vzet tablete, ki jih ima v torbici in sem mu jih dala. Potem se mi je tudi zahvalil ker sem bila znjim, ko se mu je to zgodilo. Vse se je dobro končalo, ampak se boljim, da bo naslednič padel v nezavest. Pač on je moj res dobr prijatelj in me je strah za njega. Rekel je tudi, da če pade v nezavest in ga ne morem zbudit, kličem 112 ali mu dam enekcijo. Strah me je. Kaj naj naredim?
