Alohaaa:wave:
Tukaj je KONČNOOO 6. del. Se opravičujem, da nisem dolgo časa objavila, amapk tale del je res pomembna stvar zgodbe in vse sem morala natančno do potankosti spisat. Upam, da boste uživali ob branju:blush:


JAMES
Ko sem se zjutraj zbudil sem najprej razmišljal o sanjah, ki sem jih doživel to noč. Nisem se preveč sekiral. Danes smo s prijatelji spet šli igrat quidditch. Philip in Claude sta že odšla v Francijo, prav tako David v Bolgarijo tako, da bomo morali sestavit nove ekipe. Ko sem prišel v dnevno sobo mami še ni bilo, oči pa je pripravlajl zajtrk. »A mami še spi?« sem ga vprašal. »Ja.« je pritrdil. Mami je že čez par minut prišla v kuhinjo in začela pomgat očiju.
Na vrata je takrat potrkala naša družinska sova Potti. Prišla je k meni in pobožal sem jo ter ji dal hrano. »Preroške novice in mami, Tanya (mamina druga sestra) je poslala pismo zate.« sem rekel in ji ga izročil. Potti je takrat odletela stran. »Oči, Potti je poletala nekam nazaj.« sem mu povedal. »Verjetno je pozabila kakšno pošto.« je rekel. »Mi proim daš Preroške.« mi je rekel in podal sem mu jih. »Kaj?!« je vzklinil. »Kaj pa je?« je zaskrbljeno vprašala mami. »Je kdo pobegnil iz Azkabana?« je vprašala. »Ne, ne. Zaradi varnosti pred ugrabitvijo otrok so prepovedali urok udejanilitis« je povedal. »Kako, ampak kako pa bomo potem potovali kamorkoli?« je vprašala. »Na metlah!« sem vzkliknil. »Zdaj, ko boš šel na Bradavičarko bo lažje, ker se boste učili letenja in boš boljše obvladal metlo, ko ne bomo na igrišču. Drugače pa blestiš v Quidditchu.« je še dodal in se nasmehnil. »Tako, jutri morava it na ministrsvo, da nama preverijo palice. In s posebnimi uroki nama bodo odstranili dostop do tega uroka.«je povedal. »In, kaj tisti, ki ne bojo prišli?« je mami vprašala. »Nepovratna vozovnica za Azkaban.« je bil jedrtnat oči. »A.« je odgovorila mami in pokimala. »Pridita zajtrk je nared.« je zaklicala mami in usedli smo se za mizo. Takrat pa je na okno že drugič potrkala Potti. »Grem jaz.« sem rekel in vstal. Ko sem prišel do sove sem jo pobožal. Pismo je v krempljih držala narobe obrnjeno tako, da nisem mogel razbrati zakaj gre. »No, zdaj pa pojdi v svoj brlog.« sem ji rekel in poletela je. Podala mi je pismo in padlo m je na tla. Ko sem ga pobral sem ga obrnil in na pismu je bil ŽIG BRADAVIČARKE! Hitel sem ga odpreti in ja nisem se motil. Bilo je pismo Bradavičarke.
»Mami, oči dobil sem pismo iz Bradavičarke!« Sem zavpil. »Čestitam, Jamesie!« je rekela mami in se zasmejala. »Bravo!« mi je čestital oči. »Sprejeli so me.« sem na glas razmišljal. »Kaj pa si mislil?« je rekel oči se zasmejal. Obrnil sem pismo, da bi se prepričal, če je res moje in ja, na njem je pisalo:

James Fleamont Potter
Merlinova 7
Prvo nadstropje
Nadlassyca

Vzel sem vsebino pisma, pisalo je:
BRADAVIČARSKA AKADEMIJA ZA ČAROVNIKE IN ČAROVNICE
Ravnatelj: Albus Dumbledore
(Čarovnik Reda Merlionvega, prvi razred, Veliki čarodej,
Glavar duhov, Vrhovni bunkeljmir, predsednik Mednarodne zveze čarovnikov)

Dragi gospodič Potter!
Z veseljem ti sporočamo, da smo te sprejeli na Bradavičarsko akademijo za čarovnike in čarovnice. Temu sporočilo prilagamo seznam šolskih potrebščinin in knjig, ki jih boš potreboval.
Prvi trimester se začne 1. septembra. Tvoja sova mora prispeti najpozneje do 31. julija.

S spoštovanjem,

Minerva McHudurra,
Pomočnica ravnatelja

Pismo sta nato prebrala še oči in mami. Bila sta navdušena.
»Super, lahko že takoj pošljemo sovo!« je predlagal oči. Vzel je košček pergamenta, pero in črnilo. Pisala je mami, ker je imela lepšo pisavo:

Spoštovani gospod Dumbledore!
Sporočamo vam, da smo prejeli pismo iz Bradavičarke.
James bo z veseljem 1. septembra prišel na Bradavičarko.

Lep pozdrav, Fleamont in Euphemia Potter

Potti je tako vzela kratko pismo in zletela v nebo. Potem smo se končno usedli za mizo.
»V katerem domu bi hotel bit?« me je oči vprašal. »V Gryffindoru.« sem takoj odgovoril.
»Po mojem tudi boš.« je rekla mami in se zasmejala. »V Ravenclawu, kot jaz, verjetno ne.« je rekla. »Hufflepuff...No, mislim, da nimaš takega karakterja za tale dom.« je na glas razmišljal oči. »Če bi bil v Slytherinu, no...Lahko bi se zgodilo, ampak, vseeno mislim, da boš Gryffindor.« je rekel in v njem se je videla negotovost. Bom v Slytherinu? Ne, ne to se ne bo zgodilo, enostavno, ne.
Šel sem se preoblečt v opremo za Quidditch. Vzej sem svoj mini Čistomet21 (bil je tretji najnovejši) in tekel proti igrišču. Tam je bila samo (na mojo grozo) Alisha. »Živjo.« sem jo pozdarvil. Obrnila se je in njeni lepi dolgi rjavi lasje so se zavrteli. Pogledala me je z velikimi karamelno rjavimi očmi in rekla: «O, James, živjo.« Moj želodec je napravil štriri salte in notri se je pojavil trop metuljev. »Si tudi ti danes dobil pismo za Bradavičarko?« me je nasmejano vprašala. »Ja.« sem z veseljem odgovoril. Šele zdaj sem se zavedal, da njene sestre dvojčice ni. »Kaj pa Emily?« sem z zanimanjem vprašal. »Ja, no. Dobila je pismo, ampak zdaj ne bo prišla igrat. Strah jo je v katerem domu bo.« je rekla. »O, no saj bo.« sem nekaj izblebetal. »Ko sva ravno pri domovih, v katerem misliš, da boš ti?« sem jo z zanimanjem vprašal. »Danes smo se pri zajtrku pogovarjali z mami in očijem in no, nekako smo prišli do ugotovitve, da Gryffindor ali pa Hufflepuf. Moja oba starša sta bila Gryffindor, no najina starješa sestra Loren pa je Hufflepuff in vsi govorijo, da sva si zelo podobni. Pa tudi moja babi je bila v Hufflepuffu. Tako, da nevem...Pa ti?« me je vprašala. Nekaj časa sem razmišljal kaj naj rečem. »No, em jaz bom verjetno v Gryffindoru...« sem negotovo rekel. »Lepo.« je rekla in se nasmehnila. »No, še ena stvar. A veš, da se moji in tvoji starši poznajo?« je smeje povedala. »Kaj, a res?!« sem skoraj zavpil in videlo se je, da sem navdušen. »Lepo...« sem še dodal in bilo je konec najinega pogovora.
Prišli so Jack, Bradley in Simon za njimi pa še Emma in Anna. »James, kje si bil? A se nisva zmenila, da greva skupaj do igrišča?!« je skoraj vpil name. »Em, no ja. Em...Oprosti, pozabil sem« sem rekel in upal, da mi je oprostil. »Emiliy ne bo« je povedala Alisha. »Zakaj pa?« je kot sem predvideval vprašala Emma. »No, danes sva dobili pismo za Bradavičarko in strah jo je v katerem domu bo. Po vsej sili želi bit v Hufflepuffu in ja no...Vsi mislimo, da ne bo.« je odgovorila in skomignila. Takrat pa je proti igrišču z vso silo, kar na metli letel Alex. Zgledalo je kot, da se sploh ne bo ustavil. Na srečo se je. »Alex!« je osuplo vzkliknila Alisha. »Ti i-imaš nov mini Čistomet25« je nejeverno rekla Alisha. In res, iz njegove metla so se lesketale srebrne črke Čistomet25. Resda je bila to najboljša mini metla, ampak... Zdaj je ta Alex bolj všeč Alishi, kot jaz. Pa tako lep pogovor sva imela. Ko sem pogledal ostale sem videl, da vsi razen Jacka, ki si je verjetno mislil isto kot jaz, navdušeno bulijo v metlo. Točno sem vedel zakaj Jack misli isto kot jaz. Anna mu je všeč in tudi ona osuplo gleda v metlo. »A se bomo razdelili v ekipe?« je rekel Alex pri čemer je najmanj trikrat ošinil svojo metlo. To mi je šlo tako na živce. »Dobro no« je nato izjavil Bradley. Ponavadi je on delil ekpie, če nismo bili vsi. To nalogo je opravljal odlično in vedno je ekpie naredil enakovredne. »James, Alisha, jaz in Jack, proti Simonu, Alexu, Anni in Emmi. Vsak izmed članov dobi eno pozicijo, ker smo samoštirje v vsaki ekipi in še novo pravilo, zasledovalci lahko podajajo tudi tolkačem.« je jedrnato povedal Bradley. »Super« nas je večina odgovorila. K meni so prišli Alisha, Jack in Bradley. »James, predlagam, da si ti iskalec« je rekel Bradley. » Meni je prav« sem privolil in Jack in Alisha sta pokimala. »Bi lahko jaz bila zasledovalka?« je vprašala Alisha. Pokimali smo. »No, ponavadi sta vidva tolkača tako, da se odločita kaj bosta.« je povedlala Alisha. »Bom jaz branilec« se je ponudil Jack. »dobro super, Torej jaz sem iskalec, Alisha je zasledovalka, Bradley, ti si tolkač in Jack je branilec. Samo še ime!« sem rekel.
»Danes igramo kot države. Bi lahko bili Škotska?« je vprašal Jack in strinjali smo se. Nasprotna ekipa je bila Bolgarija. Emma je bila zasledovalka, Alex iskalka, Simon branilec in Anna tolkačica. Prvič sem videl punco tolkačico in prav dobro se je odrezala. Začeli smo igrat. Poznalo se je, da ima Alex boljšo metlo. Čez nekaj minut so si priborili prvi zadetek in 10 točk. Opazil sem zviz, se zapodil za njim, ampak Alex je bil seveda hitrejši. In nepričakovano, ujel ga je. Že po prvih sedmih minutah. Čeprav je bila igra kratka, smo se odoločili, da ne bomo ponavljali. Usedli smo se na tribune in se začeli pogavrjati. »Torej ste vsi dobili pismo iz Bradavičarke danes« je vprašal Simon in večina nas je odgovorila z »mhm« ali pa smo enostavno pokimali. »In v katerem domu mislite, da boste?« je vprašala Anna. »Po mojem Slytherin. Cela moja družina je tam...« je ponosno izjavil Alex in vsi smo ga začudeno pogledali. »Jaz iskreno, nimam pojma« je povedal Bradley in Simon se je strinjal z njim. »Jaz verjetno Gryffindor.« sem povedal. »Pa vedve?« je Jack vprašal Anno in Emmo. »Jaz bom verjetno v Ravenclewu, ali pa v Gryffindoru.« je rekla Anna. »O, jaz tudi« je veselo izjavil Jack. Videlo se mu je kako je vesel, ker bo njegova simpatija verjetno v istem domu kot on. »Jaz bom skoraj 100% Ravenclaw« je rekla Emma. »Pa ti Jack« je vprašal Alex. »No, skoraj sigurno v Gryffindoru, čeprav bi bil tudi Ravenclaw možen.« je rekel Jack. Potem je še Alisha povedala svoja predvidevanja. Nekaj časa smo se še pogovarjali o tem potem pa smo šli vsak po svoje domov. Z Jackom sva spet šla skupaj.
Ko sem prišel domov sem takoj hitel k očiju. »Oči, a je res, da se vidva z mami poznata z Alishinim starši?« sem ga vprašal. »James, a res nisi vedel tega? Z Alishinim očkom sva najboljša prijatelja. Mami in Alishina mami pa delata skupaj.« je rekel kot, da nisem vedel, da bunkeljni niso čarovniki. »Ne, nisem vedel...No, em ja...Lepo« sem izustil oči pa je samo začudeno pogledal. Pri večerji pa je na okno že tretjič danes potrkala Potti. Tokrat je vstala mami. Odprla je pismo. »O, Alishina mami, Lea je pisala.«je rekla. »Kaj pa?« sem navdušeno vprašal. »Če bi šli jutri zjutraj skupaj po šolske potrebščine na Prečno ulico.« je povedala. »Ja!« sem takoj zavpil in mami se je kar malo začudila, a na srečo ni rekla nič. »No, dobro jim bom odpisala, da se lahko dobimo.« je rekla. Vstal sem in se odpravil v sobo. Ko sem se ulegel, sem začel brati knjigo o Kanjonih a preprosto se nisem mogel skoncentrirati. Jutri grem z Alisho na Prečno ulico! In ne samo to, jutri bom postal pravi čarovnik. Dobil bom svojo prvo palico.

LILY
S Petunijo sva se danes spet šli igrat na igrišče. Danes nisva klicali Natalie in Tobbyja. »No, mogoče bo pa vseeno še kdo prišel« mi je rekla Petunija, ko sva tekli proti igrišču. »Mhm.« sem ji odgovorila. Ko sva prišli do igrišča sva se najprej najprej igrali potem pa sta k nama dvem pristopili dve punčki. Verjetno sta bili dvojči, vsaj po videzu sem sklepala. »Živjo!« sta naju lepo pozdravili. S Petunijo sva se jima nasmehnili. » Kako vama je ime?« je vprašala prva. »Jaz sem Lily« sem se predstavila. »Jaz pa sem Petunija« je povedala še Petunija. »Pa vidve?« je dodala. »Jaz sem Carol« je povedala ta prva. »Jaz pa Susan« še druga. »Koliko pa sta stari?« je moja sestra prijazno nadeljevala pogovor. »Deset.« sta skoraj istočasno odgovorili. »Lepo, a sta dvojčici?« sem ju vprašala in nasmejano sta prikimali potem pa je Susan še dodala: »Ja, ampak jaz sem za minuto starejša«. S Petunijo sva se zasmejali. »A vidve sta tudi dvojčici?« naju je vprašala Carol. »Ne, jaz sem eno leto starejša« jima je odgovorila Petunija. »A bi se skupaj igrali?« ja vprašala Susan. »Lahko« sva rekli in prikimali. Nekaj časa smo se igrale lovljenje in bilo je prav zabavno. Pa še nič se nismo kregale. Ko smo se za nekaj časa malo usedle in spočile sem začela pogovor. »A sta tukaj iz Anglije?« sem ju vprašala. Čudno sta se spogledale kot, da ne bi hotle izdat potem pa je Susan negotovo odgovorila: »Em, em no ja...« se je obotavljala. »Iz Škotske sva...« je potem pogumno dodala Susan. » Iz kje pa?« je še bolj povprašala Petunija. »Em...Iz, eee...« se je zdaj obotavljala Susan. Nato pa je Carol dodala: I«z glavnega mesta«. Vseeno sta izgledali nekam negotovi. »Aha, lepo.« je rekla Petunija. »No, zdaj pa morava iti.« je povedala Carol in pomignila Suzan. »Me veseli, da smo se spoznale.« je slednja še dodala. Potem pa sta stekle iz parka kot, da bežita pred nama. »Si videla kako sta se obatavljali, ko sva jih vprašali kje živita. Nekam čudno, se ti ne zdi?« mi je rekla, ko sta odšli in pokimala sem. V bistvu se mi to ni zdelo nič posebnega. Potem sva šli do bližje slaščičarne in kupili sva si sladoled. Vzela sem jagodo in čokolado. Šli sva do gugalnic in se usedli. Pogovarjali sva se medtem, ko sva lizali vsaka svoj sladoled. Vsake toliko me je preplavil občutek, da se za tisto vrbo, ki je bila na vrhu hriba nad gugalnicami nekdo skriva. Ko pa sem tja pogledala je tam bilo samo in izključno drevo. Že sem mislila, da se mi meša, ko je iz drevesa res pokukalo pol obraza. Videla sem pa samo mastno, črne lase. Ko sva pojedli sladoled sva se začeli gugat. Vedno višje sem se zagugala in vedno bolj sem uživala. Zdaj sem bila že kakšnih pet metrov v zraku.
Prijelo me je, da bi skočila. Takrat pa se je Petunja oglasila: »Lili, da ti na kraj pameti ne bi prišlo, da skočiš dol. Veš, da ti mami tega ne dovoli.« Nisem je morala poslušati, čeprav sem jo nekako hotela. Zapodila sem se še više in nekaj časa sem se pri tej višini samo guncala. »Skočila bom dol.« sem si sama pri sebi odločno rekla. V sebi sem čutila toliko poguma, da no morala sem skočit. Zagugala sem se nazaj in naprej in skočila. Namesto, da bi normalno pristala pa sem šla še za kakšen meter v zrak. Slišala sem samo Petunijino vreščanje: »Lily, neeeeee!«. Nato sem se začela spuščati in...Na tleh sem pristala kot peresce. Neverjetno! Pogledala sem svoja kolena in noge, na njih ni bilo niti najmanjše odrgnine. Prav nič se ni poznalo niti na kolmolcih, nasplošno na rokah ni bilo nič. Pogladala sem svoje dlani...Na desni dlani je bila...Marjetica! Izgledalo je kot, da raste iz moje roke. Petunija je tekle proti meni. »Lily, si v redu?! Kaj se je zgodilo?!« je začela zaskrbljeno vpiti. »Ja, ja vse je v redu. Nič mi ni.« sem rekla. Spet je začela z njenimi starejšosestrskimi izjavami in vpitjem. »Potem pa mi je še marjetica zrasla iz roke.« sem ji še omenila. »KAJ?!« je zavpila. »Ja, poglej.« Razprla sem dlan upajoče, da se bo tam še enkrat prikazala marjetica, in res se je. Petunija je iz izbuljenimi očmi in odprtimi usti zijala v mojo roko. Izustiti ni uspela ničesar. »Jaz vem zakaj se ti to dogaja.« je bilo slišati neki glas iz vrha hriba nad gugalnicami. Obe s petunijo sva dvignili pogleda in tam je stal prav tisti fant, ki sem ga prej opazila. Imel je črne, mastne lase. Bil je bolj bled in svetlopolt. Bil je oblečen v črn plaš in na levi strani nejgovih prsi je bila neka zelena značka. »Zakaj?« sem na hitro zavpila. »Lily, temu fantu se verjetno meša. Pridi greva.« mi je zašepetala in me primila za roko. »Ne, če le ve, naj pove. Hočem izvedeti.« sem se začela upirati in poskusila izviti njenemu prijemu. »Ne smeš izvedeti.« je še naprej vztrajala. »Zakaj ne? Petunija pusti me. Nehaj že enkrat tako skrbeti zame!« sem revsknila nanjo in postalo mi je žal, da sem karkoli rekla, a nekako nisem imela moči, da bi se ji opravičila. Tako sem se raje obrnila in stekla po hribu navzgor in do tega fanta. »No,no...Em povej za kaj se mi vse to dogaja.« sem zasopla vprašala neznanca. »No, a ti ni bilo nikoli nič čudno, da no, zletela si iz gugalnice deset metrov navzgor in padla na tla kot peresce. Iz roke ti je pognala marjetica. Volka si spravila stran in prejšnji teden, kakor mi je znano si hudo padla iz drevesa, a poškodbe ni bilo nobene.« je povedal in me vprašajoče pogledal. Presenečena sem bila nad tem kako je vedel za zadnja dva dogodka, ampak čimprej sem hotela izvedeti zakaj sploh se mi to dogaja. »Em...Ja, no, ko takole pogledam nazaj se zdi kar čudno.« sem nekaj izustila. »Mi lahko zdaj poveš zakaj sploh se mi vse to dogaja?« sem z zelo velikim zanimanjem vprašala. Nekaj časa je bil tiho, kot bi premišljeval kako naj mi to sploh pove potem pa je rekel: »Čarovnica si.«

Ja, no spet extra dolg del:grin:Upam, da vam je bil všeč.
Ne pozabite:
- Lajkat, če vam je bila zgodba všeč:heart:
- Komentirat, če vam je/ni bil všeč:speech_balloon:
- Se naroči name, če želite ostati na tekočem z mojo zgodbico:bell:

Hvala, ker vedno tako lepo sprejmete mojo zgodbo.
LYSM, Ulala:cupid: