*b*POBEGLI PAKET*b**i*1.del*i*
Zrem v srednje veliko pošiljko pred svojim pragom in lahko samo slišim korake bežečega poštarja. Revež, kot da nima dovolj dela s psiho cuckom. Ozrem se po paketu, ki izgleda normalno z izjemo elegantne kaligrafije: Pozor lahko grize. Dvomim da bi kdaj naročila tak paket in s kotičkom očesa vidim biserko, ki piha vanj. Razen seveda, če me je Pošta Slovenije spet zadolžila za raznašanje sumljivih paketov. Verjetno bo to, ja vedno moram prinašati kapljajoče, smrdeč in bodeče pakete, zdaj bi lahko že zahtevala manjše plačilo. Pogledam na naslov in opazim, z isto elegantno pisavo zapisano ime sosede od moje sosede. Čudovito ne bo mi treba daleč, Biserki namignem naj me počaka tu in upam, da bo doma. Dvomim, da bi po zakonu lahko prevažal živa bitja, a kaj jaz to vem, moj brat se ubada s temi marnjami. Pozvonim in kmalu zaslišim ključ v vratih in zagledam tokrat bledikav presenečen obraz svoje sosede.
Pokažem ji paket in ona izdavi: ,,Oh!,, potem pa zavzdihne: ,, Pa ravno sem zaposlena od doma. ,,
To pojasni njen obraz jaz pa zmignem z rameni in rečem: ,, Jaz pa ravno grem k zaposlitvi. Upam, da vam nič ne odgrizne dragocenega časa.,,
Saj ji ni treba odpirati paketa, če noče Angelina vsekakor ni odprla vabila od ga. Gibson, res prijazne dame.
V službi se ne zgodi nič zanimivega razen, da gospodični Sodja ni uspelo pregnati nekega nadležneža. Ampak vsak je včasih zunaj iz svojega elementa, Angelina na primer stalno nosi dolge zelene trenirke, namesto običajnih kratkih zelenih hlač in soseda me še ni nadrla, celo psiho cucek je začel poleg zajcev loviti še veverice. A , ko pridem ven najdem še nekoga izven elementa sosedo, ki ima svoje svetle blond lase spete v visok čop in tokrat s športnimi sončnimi očali. Z velikim nahrbtnikom se z daljnogledom razgleduje med bloki. Se je podala na obrekovalno ekspedicijo? Čudno, tega nisem pričakovala od nje.
:black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square:
Upam, da vam je bila zgodba všeč, konstruktivna kritika pa je tudi dobrodošla.:sparkling_heart:
Zrem v srednje veliko pošiljko pred svojim pragom in lahko samo slišim korake bežečega poštarja. Revež, kot da nima dovolj dela s psiho cuckom. Ozrem se po paketu, ki izgleda normalno z izjemo elegantne kaligrafije: Pozor lahko grize. Dvomim da bi kdaj naročila tak paket in s kotičkom očesa vidim biserko, ki piha vanj. Razen seveda, če me je Pošta Slovenije spet zadolžila za raznašanje sumljivih paketov. Verjetno bo to, ja vedno moram prinašati kapljajoče, smrdeč in bodeče pakete, zdaj bi lahko že zahtevala manjše plačilo. Pogledam na naslov in opazim, z isto elegantno pisavo zapisano ime sosede od moje sosede. Čudovito ne bo mi treba daleč, Biserki namignem naj me počaka tu in upam, da bo doma. Dvomim, da bi po zakonu lahko prevažal živa bitja, a kaj jaz to vem, moj brat se ubada s temi marnjami. Pozvonim in kmalu zaslišim ključ v vratih in zagledam tokrat bledikav presenečen obraz svoje sosede.
Pokažem ji paket in ona izdavi: ,,Oh!,, potem pa zavzdihne: ,, Pa ravno sem zaposlena od doma. ,,
To pojasni njen obraz jaz pa zmignem z rameni in rečem: ,, Jaz pa ravno grem k zaposlitvi. Upam, da vam nič ne odgrizne dragocenega časa.,,
Saj ji ni treba odpirati paketa, če noče Angelina vsekakor ni odprla vabila od ga. Gibson, res prijazne dame.
V službi se ne zgodi nič zanimivega razen, da gospodični Sodja ni uspelo pregnati nekega nadležneža. Ampak vsak je včasih zunaj iz svojega elementa, Angelina na primer stalno nosi dolge zelene trenirke, namesto običajnih kratkih zelenih hlač in soseda me še ni nadrla, celo psiho cucek je začel poleg zajcev loviti še veverice. A , ko pridem ven najdem še nekoga izven elementa sosedo, ki ima svoje svetle blond lase spete v visok čop in tokrat s športnimi sončnimi očali. Z velikim nahrbtnikom se z daljnogledom razgleduje med bloki. Se je podala na obrekovalno ekspedicijo? Čudno, tega nisem pričakovala od nje.
:black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square:
Upam, da vam je bila zgodba všeč, konstruktivna kritika pa je tudi dobrodošla.:sparkling_heart:
Moj odgovor:
Mami
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mami
js sm hodla na plezanje, ampak sem nehala, ker nisem mela prjatlov tam in mi je blo ful smotan. potem sem spet hotla zacet, ampak nisem hotla bit sama tam. zvedla sm da bi moja prjatlca tut rada hodla in da tut noce sama hodet. zmenle smo se da bomo hodle skupi in zdej hodiva na treninge. sva 9. razred in tam so vsi mini otroci. najstarejsi so v 5 razredu, kar so za mene mini otroci. in so full zlobni pa to... no in dans moja prjatlca ne more it, ker je bolans in zakaj bi pol js sla ce bom sama? no in zato nimam namena it. ko to povem mamici se zacne dret na mene da kaj je z mano, kako bos bla v sluzbi... pac okej ja, sam nocem it tja med zlobne otroke.
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
hahaaha, thats sooooooooo real!!!:slight_frown::slight_frown::grin::grin::joy::joy::sweat_