*b*3. POGLAVJE: Stvor*b*, 2. del
Nedaleč stran zagledam dve postavi, ki se mi približujeta. Vsa osupla ugotovim, da sem na travniku pozabila svoj nož. Odlično. Tako se bo končalo moje življenje. Poskušam biti pogumna ampak zaradi nerodnosti in nenatančnosti pozabim na lastno glavo in umrem. Očitno res ne bom dosegla starosti, moje skrbi glede sivih las so brez pomena.
Usedem se na tla in se predam usodi. Postavi sta vedno bolj in bolj blizu. Kmalu pa ugotovim, da nista smrdeči in sivi. Proti meni hodita dve neokuženi punci. Ena od njiju šepa, drugače sta pa normalni. Vstanem in jima grem sumničavo naproti. Ko se srečamo se mi višja od njiju iskreno nasmehne: »Oj, jaz sem Olivija, tole pa Marija,« manjša, ki stoji poleg Olivije, se mi plaho nasmehne. Ko se zavedem, da od mene pričakujeta odgovor hitro odkašljam in rečem: »Um ja… jaz sem April… um…« Kako neprijetno. Zakaj se ne znam pogovarjati? Spoznavanje novih ljudi je moja šibka točka. Vedno sem imela Luno in to mi je zadoščalo. »Kaj se je zgodilo s tvojo roko? Ali si okužena?« me vpraša Olivija. Pogled mi pade na mojo krvavo roko. Rana me ne boli tako kot boli to, da okoli mene ni več ljudi, ki jih imam rada.
»Ne, ko sem tekla mi je spodrsnilo in sem se urezala… uh, kaj se je zgodilo s tvojo nogo?« se obrnem proti Mariji in upam, da vprašanje ni žaljivo. Kaj pa jaz vem.
»Eden od zombijev me je zgrabil zanjo in sem padla, ampak sva z Olivijo razkužle, zato se verjetno ne bom okužla z virusom. Če se seveda širi tud preko dotika.« mi odvrne.
Osuplo jo pogledam: »Zombijev? Želiš reči, da so ti… ti stvori zombiji?«
»Meni se že zdijo. Samo pomisli. Niso živi, niso mrtvi… radi imajo možgane? Zavohajo kri pa take stvari. To meni zveni kot zombi. Mislm še izgleda kot zombi!« mi nejevoljno odvrne.
»Kako pa vesta, da imajo radi možgane? Pa, da zavohajo kri? A sta se že srečale s katerim? Do moje hiše so štirje prišli pa o njih nimam niti najmanjš…« moje pritoževanje zmoti tiho in potuhnjeno renčanje. Ne mi reči, da so tisti bedaki prišli sem.
»Ali veš kako jih ubiti?« me vpraša Olivija.
»Ne…«
»Kje imaš pa nož s katerim si se urezala?«
»Pozabila sem ga na travi,« rečem osramočeno.
»Okej. Marija daj ji tisto pištolo, ki sva jo našle doma. April, upam da usaj približno dobro meriš. Glej, pištola zombiju ne bo naredila nič, ker je že večinoma mrtev. Njihovo telo ne deluje enako kot naše. Ti meri v njegove oči, roke in noge. Tako bo počasnejši in ga bova midve lahko lažje ubile. Razumeš?« Marija mi poda pištolo. Sama vzame kuhinjski nož med tem ko Olivija iz nahrbtnika povleče kratek meč.
»Ja… čakaj kako pa veš use to? In kje si dobila meč?« rečem, ko dvignem pogled s pištole.
»Bom potem razložila. A sta pripravljene?«
»Ja,« reče Marija. Jaz samo plaho prikimam. Odložimo težke torbe na tla.
V čisti tišini stojimo sredi ceste. Pogled mi šviga levo in desno. Kje je ta prekleta pošast? Po nekaj napetih minutah, ki so bile dolge kot ure, Olivija spusti meč in se obrne proti meni: »Očitno ne bo nič.« Tudi Marija se obrne proti meni. Odkimam: »A ne vohata tega... gnilega vonja?«
»Zagotovo ni opazil, da smo tukaj in je šel, vonj je pa ostal,« zatrdi Marija.
»Ampak ali nista rekli, da vohajo kri?«
»Ja, in?«
»Marija, ali ne vidiš kakšna je moja roka?«
Marija spusti pogled. »Ampak...«
»O moj bog!« iznenada vzklikne Olivija.
»Kaj je?« z zanimanjem obrnem pogled k njej. Ona svojega usmerja v nekaj za mojim hrbtom. Obrnem se in ugledam njegovo grozoto. Iztegnem tresočo levo roko in s težavo namerim v njegovo levo nogo. Sprožim in zgrešim. Ko bi se vsaj urezala v levo roko in bi lahko merila z desno. Strel našega prijatelja samo še bolj vznemiri. Zarenči in prazen pogled hitro usmeri vame. Ponovno namerim in tokrat zadanem. Po zraku se zasliši obupno rjovenje, bolj krik. Začutim kako se mi spet začnejo solziti oči. Vem, da mi zombi noče nič dobrega, ampak sem mu vseeno zadala bolečino in tega ne prenesem. »Bravo April, zdaj pa še njegovo desno nogo!« me spodbudi Marija. Namenim ji kratek pogled in pokimam. Namerim v zombijevo desno nogo, zamižim in sprožim. Ko odprem oči ga vidim kako se plazi in noge vleče za seboj. Olivija stopi mimo mene in stopi do zombija, ki jo poskuša zgrabiti za gleženj. »Gnij v peklu,« reče in mu odseka glavo. Sesedem se in obraz zakopljem v roke. To mi ni všeč. Niti najmanj mi ni všeč. Življenje je kruto, svet pa še bolj. Kako si zdajle želim biti doma v maminem ali očijevem objemu, varna. Spomnim se očija-zombija kako me gleda skozi okno. Ampak to ni on. Začutim kako me Olivija objame: »Hej, April saj je okej. To si je zaslužil.« Kako šibko sem morala izpasti. Saj vem, da nisem pogumna in nikoli ne bom. »Ne. Tega si ni zaslužil. Saj ne vemo. Mogoče ima družino...« Glas se mi zlomi.
»April, pa saj je zombi!«
»Ja, ampak preden je postal je bil človek! Bog ve kako se je sploh okužil. Mogoče je ščitil svojo družino in rešil življenja tako, da se je žrtvoval in zdaj... zdaj ga ni več!«
Tudi Marija se usede na tla: »Ja. Mogoče imaš prav, ampak za njega je bila bitka izgubljena že ko se je okužil. Tole tukaj... to ni bil on, to ni bilo njegovo razmišljanje, dejanje. Saj veš, zombiji ravnajo nagonsko. Pa daj obveži si že to roko, da ne privabiš še kakšnega.« Prikimam in sežem k torbi. Odprem jo in ven vzamem povoj. »Daj, da ti pomagam,« se ponudi Marija in mi povoj vzame iz roke. Olivija vzame razkužilo in brisačko. Nastavim svojo desnico. »Okej zdaj bo malo zapeklo...« Skremžim se. Poskušam ostati močna, čeprav imata najvrjetneje obe o meni že vtis, da sem šibka. Ko mi Olivija očisti dlan, mi nanjo Marija zaveže povoj.
»Kaj zdaj? Kam gremo?« vpraša Marija. Sama skomignem z rameni. Obe se obrneva proti Oliviji: »Lahko bi šle v mesto do nakupovalnega središča in kupile hrano, orožje pa take stvari? Glede na to, da ne vemo za kolko časa bomo zunaj. Če gremo trkat na vrata nam seveda nihče ne bo odprl, ker so po novicah rekli, da ne. Sicer ne vem koliko je ura ampak nekako se bomo tudi morale spolniti kje bomo spale, da bomo nekako preživele.«
»Če pa umremo pa pač umremo,« doda Marija.
Zavzdihnem in rečem: »Okej potem pa kar pot pod noge, do mesta je peš zelo daleč. Razen če ukrademo avto ampak dvomim, da katera od vaju zna vozit.« Nasmejeta se in odkimata. S tal vzamemo nahrbtnike in se odpravimo novim težavam naproti.
***
uuuu dobl smo družbo hahahaha
ka si mislte o Mariji pa Oliviji?
haha rabm vm povedat kk mam pomešano izbiro imen v tej zgodbi. Aprilino prvotno ime je bilo Olivija, pol je bla Luna in pol šele April. Njen brat Luka je bil najprej Kris, pol Tevž, pol Mark pol pa šele Luka haha. Olivija je bla prej Ema, pol sem se pa odločla da to ime pripišem Aprilini sosedi (ne ravno prijateljici haha), ki stanuje čez cesto haha. Kmal bom pa predstavla še več novih characterev in lah pol povem kok sm vijugala z njihovimi imeni haha.
sicer me pa zanima še neki pol pa utihnem. A vm je jasno pr dialogih kdaj govori April, kdaj Olivija in kdaj Marija? Nism hotla skos ponavlat … je rekla Marija … je rekla Olivija itd. pač in ful ne vem če je jasno kdo kdaj kej pove haha.
no ja toj to, hvala za komentarje (kritike in pohvale) in lajke ter hvala čist vsakemu k prebere mojo zgodbico :)
v naslednjem delu (če lah mal spoilam) boste pa zvedl use kar se je zgodil Mariji pa Oliviji preden so se naše punce srečale :)
baiii
obveščam, če se spomnem:
- Kavica12
- #love
drugač pa vedn lah kliknete ono kljukico kle spodi hahahah hvala če bote <3
Nedaleč stran zagledam dve postavi, ki se mi približujeta. Vsa osupla ugotovim, da sem na travniku pozabila svoj nož. Odlično. Tako se bo končalo moje življenje. Poskušam biti pogumna ampak zaradi nerodnosti in nenatančnosti pozabim na lastno glavo in umrem. Očitno res ne bom dosegla starosti, moje skrbi glede sivih las so brez pomena.
Usedem se na tla in se predam usodi. Postavi sta vedno bolj in bolj blizu. Kmalu pa ugotovim, da nista smrdeči in sivi. Proti meni hodita dve neokuženi punci. Ena od njiju šepa, drugače sta pa normalni. Vstanem in jima grem sumničavo naproti. Ko se srečamo se mi višja od njiju iskreno nasmehne: »Oj, jaz sem Olivija, tole pa Marija,« manjša, ki stoji poleg Olivije, se mi plaho nasmehne. Ko se zavedem, da od mene pričakujeta odgovor hitro odkašljam in rečem: »Um ja… jaz sem April… um…« Kako neprijetno. Zakaj se ne znam pogovarjati? Spoznavanje novih ljudi je moja šibka točka. Vedno sem imela Luno in to mi je zadoščalo. »Kaj se je zgodilo s tvojo roko? Ali si okužena?« me vpraša Olivija. Pogled mi pade na mojo krvavo roko. Rana me ne boli tako kot boli to, da okoli mene ni več ljudi, ki jih imam rada.
»Ne, ko sem tekla mi je spodrsnilo in sem se urezala… uh, kaj se je zgodilo s tvojo nogo?« se obrnem proti Mariji in upam, da vprašanje ni žaljivo. Kaj pa jaz vem.
»Eden od zombijev me je zgrabil zanjo in sem padla, ampak sva z Olivijo razkužle, zato se verjetno ne bom okužla z virusom. Če se seveda širi tud preko dotika.« mi odvrne.
Osuplo jo pogledam: »Zombijev? Želiš reči, da so ti… ti stvori zombiji?«
»Meni se že zdijo. Samo pomisli. Niso živi, niso mrtvi… radi imajo možgane? Zavohajo kri pa take stvari. To meni zveni kot zombi. Mislm še izgleda kot zombi!« mi nejevoljno odvrne.
»Kako pa vesta, da imajo radi možgane? Pa, da zavohajo kri? A sta se že srečale s katerim? Do moje hiše so štirje prišli pa o njih nimam niti najmanjš…« moje pritoževanje zmoti tiho in potuhnjeno renčanje. Ne mi reči, da so tisti bedaki prišli sem.
»Ali veš kako jih ubiti?« me vpraša Olivija.
»Ne…«
»Kje imaš pa nož s katerim si se urezala?«
»Pozabila sem ga na travi,« rečem osramočeno.
»Okej. Marija daj ji tisto pištolo, ki sva jo našle doma. April, upam da usaj približno dobro meriš. Glej, pištola zombiju ne bo naredila nič, ker je že večinoma mrtev. Njihovo telo ne deluje enako kot naše. Ti meri v njegove oči, roke in noge. Tako bo počasnejši in ga bova midve lahko lažje ubile. Razumeš?« Marija mi poda pištolo. Sama vzame kuhinjski nož med tem ko Olivija iz nahrbtnika povleče kratek meč.
»Ja… čakaj kako pa veš use to? In kje si dobila meč?« rečem, ko dvignem pogled s pištole.
»Bom potem razložila. A sta pripravljene?«
»Ja,« reče Marija. Jaz samo plaho prikimam. Odložimo težke torbe na tla.
V čisti tišini stojimo sredi ceste. Pogled mi šviga levo in desno. Kje je ta prekleta pošast? Po nekaj napetih minutah, ki so bile dolge kot ure, Olivija spusti meč in se obrne proti meni: »Očitno ne bo nič.« Tudi Marija se obrne proti meni. Odkimam: »A ne vohata tega... gnilega vonja?«
»Zagotovo ni opazil, da smo tukaj in je šel, vonj je pa ostal,« zatrdi Marija.
»Ampak ali nista rekli, da vohajo kri?«
»Ja, in?«
»Marija, ali ne vidiš kakšna je moja roka?«
Marija spusti pogled. »Ampak...«
»O moj bog!« iznenada vzklikne Olivija.
»Kaj je?« z zanimanjem obrnem pogled k njej. Ona svojega usmerja v nekaj za mojim hrbtom. Obrnem se in ugledam njegovo grozoto. Iztegnem tresočo levo roko in s težavo namerim v njegovo levo nogo. Sprožim in zgrešim. Ko bi se vsaj urezala v levo roko in bi lahko merila z desno. Strel našega prijatelja samo še bolj vznemiri. Zarenči in prazen pogled hitro usmeri vame. Ponovno namerim in tokrat zadanem. Po zraku se zasliši obupno rjovenje, bolj krik. Začutim kako se mi spet začnejo solziti oči. Vem, da mi zombi noče nič dobrega, ampak sem mu vseeno zadala bolečino in tega ne prenesem. »Bravo April, zdaj pa še njegovo desno nogo!« me spodbudi Marija. Namenim ji kratek pogled in pokimam. Namerim v zombijevo desno nogo, zamižim in sprožim. Ko odprem oči ga vidim kako se plazi in noge vleče za seboj. Olivija stopi mimo mene in stopi do zombija, ki jo poskuša zgrabiti za gleženj. »Gnij v peklu,« reče in mu odseka glavo. Sesedem se in obraz zakopljem v roke. To mi ni všeč. Niti najmanj mi ni všeč. Življenje je kruto, svet pa še bolj. Kako si zdajle želim biti doma v maminem ali očijevem objemu, varna. Spomnim se očija-zombija kako me gleda skozi okno. Ampak to ni on. Začutim kako me Olivija objame: »Hej, April saj je okej. To si je zaslužil.« Kako šibko sem morala izpasti. Saj vem, da nisem pogumna in nikoli ne bom. »Ne. Tega si ni zaslužil. Saj ne vemo. Mogoče ima družino...« Glas se mi zlomi.
»April, pa saj je zombi!«
»Ja, ampak preden je postal je bil človek! Bog ve kako se je sploh okužil. Mogoče je ščitil svojo družino in rešil življenja tako, da se je žrtvoval in zdaj... zdaj ga ni več!«
Tudi Marija se usede na tla: »Ja. Mogoče imaš prav, ampak za njega je bila bitka izgubljena že ko se je okužil. Tole tukaj... to ni bil on, to ni bilo njegovo razmišljanje, dejanje. Saj veš, zombiji ravnajo nagonsko. Pa daj obveži si že to roko, da ne privabiš še kakšnega.« Prikimam in sežem k torbi. Odprem jo in ven vzamem povoj. »Daj, da ti pomagam,« se ponudi Marija in mi povoj vzame iz roke. Olivija vzame razkužilo in brisačko. Nastavim svojo desnico. »Okej zdaj bo malo zapeklo...« Skremžim se. Poskušam ostati močna, čeprav imata najvrjetneje obe o meni že vtis, da sem šibka. Ko mi Olivija očisti dlan, mi nanjo Marija zaveže povoj.
»Kaj zdaj? Kam gremo?« vpraša Marija. Sama skomignem z rameni. Obe se obrneva proti Oliviji: »Lahko bi šle v mesto do nakupovalnega središča in kupile hrano, orožje pa take stvari? Glede na to, da ne vemo za kolko časa bomo zunaj. Če gremo trkat na vrata nam seveda nihče ne bo odprl, ker so po novicah rekli, da ne. Sicer ne vem koliko je ura ampak nekako se bomo tudi morale spolniti kje bomo spale, da bomo nekako preživele.«
»Če pa umremo pa pač umremo,« doda Marija.
Zavzdihnem in rečem: »Okej potem pa kar pot pod noge, do mesta je peš zelo daleč. Razen če ukrademo avto ampak dvomim, da katera od vaju zna vozit.« Nasmejeta se in odkimata. S tal vzamemo nahrbtnike in se odpravimo novim težavam naproti.
***
uuuu dobl smo družbo hahahaha
ka si mislte o Mariji pa Oliviji?
haha rabm vm povedat kk mam pomešano izbiro imen v tej zgodbi. Aprilino prvotno ime je bilo Olivija, pol je bla Luna in pol šele April. Njen brat Luka je bil najprej Kris, pol Tevž, pol Mark pol pa šele Luka haha. Olivija je bla prej Ema, pol sem se pa odločla da to ime pripišem Aprilini sosedi (ne ravno prijateljici haha), ki stanuje čez cesto haha. Kmal bom pa predstavla še več novih characterev in lah pol povem kok sm vijugala z njihovimi imeni haha.
sicer me pa zanima še neki pol pa utihnem. A vm je jasno pr dialogih kdaj govori April, kdaj Olivija in kdaj Marija? Nism hotla skos ponavlat … je rekla Marija … je rekla Olivija itd. pač in ful ne vem če je jasno kdo kdaj kej pove haha.
no ja toj to, hvala za komentarje (kritike in pohvale) in lajke ter hvala čist vsakemu k prebere mojo zgodbico :)
v naslednjem delu (če lah mal spoilam) boste pa zvedl use kar se je zgodil Mariji pa Oliviji preden so se naše punce srečale :)
baiii
obveščam, če se spomnem:
- Kavica12
- #love
drugač pa vedn lah kliknete ono kljukico kle spodi hahahah hvala če bote <3
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Nov del ! a si ti sploh lahko predstavljaš kako sem komaj čakala da zvem kaj se dogaja....Hah očitno April še ni umrla, tale cela zgodba je ena sama perfekcija, aja Mariaj pa Olivija se mi zdita kar fajn sam po moje sta zlobni ker to bi bil ful dober zaplet da mata April za vabo za zombije pa jima je fr vseeno za njo...Pa sam res ki sta uni dve dobili meč a sta oropali srednjeveški muzej al kaj... pa pištola pač boga April če bo mogla ustrelit svoje starše. A Luka in Luna sta tudi zombija? Ahrgh jaz mam preveč vprašanj hah jaz nujno rabim spojlerje, na začetku ko začnem brat knjigo vedno prvo preberem konec:joy:
Aja a zgodbo pišeš sproti ali maš že celo napisano?
Aja a zgodbo pišeš sproti ali maš že celo napisano?
2
Aaa, ti greš res najprej zadnjo stran prebrat? Jaz sem zadnjič pri eni knjigi prebrala dve besedi na zadnji strani in mi pol do konca nista dali miru...
Zanimivo drugač. XD
Zanimivo drugač. XD
ja, tak sem si uničila vse harrye love storye (prvo sem prebrala epilog v svetinjah smrti ker mi je prijateljica neke namignila) bruh
pa js grem tud učasih tko gledat haha na zadno stran knjige in pol mi rata tm zanimiv in pol se mi je enkat zgodil da sm kr oduzadi začela brt haha
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Too, pa sm docakala nov del haha
Supr, April je dobila dve prjatlci. Mislm, da je blo u tem trenutku edino kar je potrebovala, da dobi nekoga ki bo ob njej. Če bi bla js u takem svetu, polnem zombiju in to sama bi se mi zmešalo (če bi sploh preživela)... Pa še njena družina... Grozno... Da se nekdo, ki je ceu lajf skrbeu zate, na konc spremeni u tako 'zverino' oz. 'zombija'. Js bi šla direkt samomor nardit, če bi se mi to zgodil (lol sam o seb govorim).
No, tale del ko zombiju odsekajo glavo... Js neb bla tega zmožna narest ne človeku, ne živali, ne zombiju al pa kkšnemu drugemu živemu bitju... Sj vem, da je blo njihovo življenje ogroženo ampak kje dobiš tok moči, da greš in odsekaš glavo stran... Ne hvala.
Drgač pa spet en supr deu, ki je poleg tega še zlo doug, da sm ga sam požirala z očmi. V branju sem neizmerno uživala in se uživela v April. Fantastično!
Mogoče se je sam tole k so se Olivija, Marija in April spoznale, mal prehitr zgodil. Nwm... Kr vidle so se pa so se že šle predstaulat druga drugi... Čeprov, če pogledaš iz druge strani: Kaj bi pa normaln člouk naredu, če bi biu u taki situaciji? Vrjetn bi si poiskal drugega normalnga človeka in se z njim 'povezau', sam da ne bi bil sam.
Potem pa še tale napakica, ki sm jo js nasla: *i*Sicer ne vem koliko je ura ampak nekako se bomo tud morale *b*spovnit*b* kje bomo spale da bomo nekako preživele.*i*
Vrjetno si že sama ugotovila kaj je narobe hahah.
To je to (spet bom mogla en tedn cakat na nov del :sob:). Oprosti kr že ene par delov nism komentirala ampak zj sm se pa res potrudla s komentarjem tko, da upam, da je okj haha. <333
Lepo se mej <333
13L
Supr, April je dobila dve prjatlci. Mislm, da je blo u tem trenutku edino kar je potrebovala, da dobi nekoga ki bo ob njej. Če bi bla js u takem svetu, polnem zombiju in to sama bi se mi zmešalo (če bi sploh preživela)... Pa še njena družina... Grozno... Da se nekdo, ki je ceu lajf skrbeu zate, na konc spremeni u tako 'zverino' oz. 'zombija'. Js bi šla direkt samomor nardit, če bi se mi to zgodil (lol sam o seb govorim).
No, tale del ko zombiju odsekajo glavo... Js neb bla tega zmožna narest ne človeku, ne živali, ne zombiju al pa kkšnemu drugemu živemu bitju... Sj vem, da je blo njihovo življenje ogroženo ampak kje dobiš tok moči, da greš in odsekaš glavo stran... Ne hvala.
Drgač pa spet en supr deu, ki je poleg tega še zlo doug, da sm ga sam požirala z očmi. V branju sem neizmerno uživala in se uživela v April. Fantastično!
Mogoče se je sam tole k so se Olivija, Marija in April spoznale, mal prehitr zgodil. Nwm... Kr vidle so se pa so se že šle predstaulat druga drugi... Čeprov, če pogledaš iz druge strani: Kaj bi pa normaln člouk naredu, če bi biu u taki situaciji? Vrjetn bi si poiskal drugega normalnga človeka in se z njim 'povezau', sam da ne bi bil sam.
Potem pa še tale napakica, ki sm jo js nasla: *i*Sicer ne vem koliko je ura ampak nekako se bomo tud morale *b*spovnit*b* kje bomo spale da bomo nekako preživele.*i*
Vrjetno si že sama ugotovila kaj je narobe hahah.
To je to (spet bom mogla en tedn cakat na nov del :sob:). Oprosti kr že ene par delov nism komentirala ampak zj sm se pa res potrudla s komentarjem tko, da upam, da je okj haha. <333
Lepo se mej <333
13L
2
aja, pa kdo kej govori se čist razume-supr je <33
Pa še to sm te hotla uprašat: A si mogoče gledala oz. brala Labirint (Maze runner)? Kr tm je tut nek virus k se pol ljudje spremenijo u take stvore... Pa prenaša se z ranami.
Pa še to, k je rekla Kavica12 za odstavke. Meni se odstavki zdijo čist okj, na pravih mestih, tko, daj s jih nebi spreminjala.
Ok, zj bom pa res nehala. ;)
Pa še to sm te hotla uprašat: A si mogoče gledala oz. brala Labirint (Maze runner)? Kr tm je tut nek virus k se pol ljudje spremenijo u take stvore... Pa prenaša se z ranami.
Pa še to, k je rekla Kavica12 za odstavke. Meni se odstavki zdijo čist okj, na pravih mestih, tko, daj s jih nebi spreminjala.
Ok, zj bom pa res nehala. ;)
js tud nebi mogla odsekat kr enmu glave pač člouk js še komarja ne ubijem haha
možn sam js bi se u taki situaciji kuj navezala na neki kar ni napol mrtvo (usaj fizično haha)
ou jaa napakica haha, bom popravla hvala za opozorilo <33
nism ne gledala pa ne brala maze runner haha sam sm pa že slišala. ku zanimivo haha
okk haha
hvala ti <333
možn sam js bi se u taki situaciji kuj navezala na neki kar ni napol mrtvo (usaj fizično haha)
ou jaa napakica haha, bom popravla hvala za opozorilo <33
nism ne gledala pa ne brala maze runner haha sam sm pa že slišala. ku zanimivo haha
okk haha
hvala ti <333
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Woow. To je tako nekako... žalostno. Pač April gléda na to, da so zombiji imeli prej družine in ne na to, da bi jo lahko kateri ubil. Pač požrtvovalno razmišlja. Ona je nekako... ne vem, njen karakter je mešanica vsega možnega, ampak ta toplosrčnost do zombijev me je res nafilala z njeno energijo.
Top si to predstavila, pa Marija in Olivija se mi zdita precej cool (definitivno sta boljši od Eme).
Ti si pa preceej menjavala imena, haha. Ja fajn.
*i*Ko poskušam biti pogumna ampak zaradi nerodnosti in nenatančnosti pozabim na lastno glavo in umrem.*i* - Če prebereš stavek, mislim, da tudi ti ugotoviš, da nekako nima glih namena. Začneš s 'ko' in tisti 'ampak' ne pove nobenega dobesednega razloga. Tako je obrnjen, da ne moreš razbrat za kaj se pravzaprav gre, če me razumeš.
Ko je Marija začela govorit si preklopila na malo manj slovničen jezik, čeprav si šla za nazaj spreminjat vse v slovnično. Tvoja odločitev drugače, samo opozorim, ker je tako... slovnično z neslovničnimi dodatki.
V zgodbi si pred 'da' spustila vsaj pet vejic, mogoče pojdi še enkrat čez pa samo pred 'da-je' vejice postavi.
Mislim, da nimam več kaj za povedat tukaj, z izjemo tega, da se mi zdi sama vsebina izvirna, nevsakdanja in dobro zmanevrirana.
Lepo se imej,
Sophie Donna
Top si to predstavila, pa Marija in Olivija se mi zdita precej cool (definitivno sta boljši od Eme).
Ti si pa preceej menjavala imena, haha. Ja fajn.
*i*Ko poskušam biti pogumna ampak zaradi nerodnosti in nenatančnosti pozabim na lastno glavo in umrem.*i* - Če prebereš stavek, mislim, da tudi ti ugotoviš, da nekako nima glih namena. Začneš s 'ko' in tisti 'ampak' ne pove nobenega dobesednega razloga. Tako je obrnjen, da ne moreš razbrat za kaj se pravzaprav gre, če me razumeš.
Ko je Marija začela govorit si preklopila na malo manj slovničen jezik, čeprav si šla za nazaj spreminjat vse v slovnično. Tvoja odločitev drugače, samo opozorim, ker je tako... slovnično z neslovničnimi dodatki.
V zgodbi si pred 'da' spustila vsaj pet vejic, mogoče pojdi še enkrat čez pa samo pred 'da-je' vejice postavi.
Mislim, da nimam več kaj za povedat tukaj, z izjemo tega, da se mi zdi sama vsebina izvirna, nevsakdanja in dobro zmanevrirana.
Lepo se imej,
Sophie Donna
2
haiii
ja ful sm indecisive (nvm če sm prov napisala, sj je usen) glede imen haha
ja vemm ta del sm še pisala neknjižno dialoge in sm šla spreminjat pa je čis možn da sm kej zgrešla, enkat si res rabm uzet čs pa use dialoge proper popravt, pa ta stavk je tud čudn haha bom popravla
pa vejice itak haha, bom to tud pogledala haha
zmanevrirana kera fensi beseda sm rabla it u sskj gledat ka pomen haha hvala <3333
tud ti se lepo mej :)
ja ful sm indecisive (nvm če sm prov napisala, sj je usen) glede imen haha
ja vemm ta del sm še pisala neknjižno dialoge in sm šla spreminjat pa je čis možn da sm kej zgrešla, enkat si res rabm uzet čs pa use dialoge proper popravt, pa ta stavk je tud čudn haha bom popravla
pa vejice itak haha, bom to tud pogledala haha
zmanevrirana kera fensi beseda sm rabla it u sskj gledat ka pomen haha hvala <3333
tud ti se lepo mej :)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ayo nov dell! Komi sm čakala nanj!
Pa tisto s pištolo me je kar vrglo iz tira hah :joy:. Ful sm vesela da ima April družbo, in me prav zanima kje sta Olivija in Marija dobili vso tisto orožje.
Samo ena majhna opomba: 'iz nenada' se piše skupaj: iznenada.
To pa je tudi vse.
Pa tisto s pištolo me je kar vrglo iz tira hah :joy:. Ful sm vesela da ima April družbo, in me prav zanima kje sta Olivija in Marija dobili vso tisto orožje.
Samo ena majhna opomba: 'iz nenada' se piše skupaj: iznenada.
To pa je tudi vse.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
okej sm začela brat in sm bla kašn travnik? kašn nož?? in pol sm pogruntala da nism prebrala prejšnjega dela:sob:
ampak zej sm ga in ja. pa dobr like emojis kako si drzneš mentalno poškodvat april še pred četrtim poglavjem pač... da je vidla svojga očeta kot zombija neee:sob::sob:
okej ko si rekla da ji je spodrslno na nečem sm mislna d je kšn drek al pa ki aveš kravji gnoj al pa nafta al ki ampak ok bila je *samo* kri :) kar pomeni da se je umor zgodil zelo malo nazaj....
pol se sm tko randomly prikažeta dve punci k nosita celo zbirko orožja s sabo.... ok.... in april sočustvuje z zombiji. mislm sej je res, srečanje z očetom jo je MENTALNO UNIČILO, ANE LIKE EMOJIS!!
veš kdaj veš da dobr pišeš? ko so bralci jezni nate kr psihično izrabljaš april hočem rečt junake.
drgač mata ful dori imeni tisti dve :)
tko uno ok april streljaj na tega bivšega človeka - mogoč je bil zdravnik - mislm nemorš ga ubit k ni ne živ ne mrtu ampak lahko ga pa upočasniš tko da ga izmaličiš zveni zabavno ane no daj!
"če pa umremo pa pač umremo" ~ Marija(ne una iz sv pisma ane)
to me je spomlno na en posnetek: https://www.youtube.com/shorts/PcujUqz9vPo
just watch till the end xD
marija in olivija jaa,... tko randomly sta pršli in sta kr kul mislm pištola in meč in nož v ruzaku.... ampak hkrati sta tk mau sumljivi.... hehe
waw keri maraton da dobiš imena ej xD ampak še vedno lovam aprilino ime: april xD
več. novih. karakterjoooovvv!!! letsgo upam da jih neboš prevč mentalno uničla...alpa tud no xD
ja men se zdi da se lepo razume kdej govori kdo
yay komaj čakam njun backstory
in naslednji del<33
ampak zej sm ga in ja. pa dobr like emojis kako si drzneš mentalno poškodvat april še pred četrtim poglavjem pač... da je vidla svojga očeta kot zombija neee:sob::sob:
okej ko si rekla da ji je spodrslno na nečem sm mislna d je kšn drek al pa ki aveš kravji gnoj al pa nafta al ki ampak ok bila je *samo* kri :) kar pomeni da se je umor zgodil zelo malo nazaj....
pol se sm tko randomly prikažeta dve punci k nosita celo zbirko orožja s sabo.... ok.... in april sočustvuje z zombiji. mislm sej je res, srečanje z očetom jo je MENTALNO UNIČILO, ANE LIKE EMOJIS!!
veš kdaj veš da dobr pišeš? ko so bralci jezni nate kr psihično izrabljaš april hočem rečt junake.
drgač mata ful dori imeni tisti dve :)
tko uno ok april streljaj na tega bivšega človeka - mogoč je bil zdravnik - mislm nemorš ga ubit k ni ne živ ne mrtu ampak lahko ga pa upočasniš tko da ga izmaličiš zveni zabavno ane no daj!
"če pa umremo pa pač umremo" ~ Marija(ne una iz sv pisma ane)
to me je spomlno na en posnetek: https://www.youtube.com/shorts/PcujUqz9vPo
just watch till the end xD
marija in olivija jaa,... tko randomly sta pršli in sta kr kul mislm pištola in meč in nož v ruzaku.... ampak hkrati sta tk mau sumljivi.... hehe
waw keri maraton da dobiš imena ej xD ampak še vedno lovam aprilino ime: april xD
več. novih. karakterjoooovvv!!! letsgo upam da jih neboš prevč mentalno uničla...alpa tud no xD
ja men se zdi da se lepo razume kdej govori kdo
yay komaj čakam njun backstory
in naslednji del<33
2
ahahahahahh zaka se nism js spovnla da bi ji spodrsnl na dreku haha ta kri sploh nima tok deep pomena, drek bi biu bl zabaun 😭😂 dj mejbi bom clo spremenila hahah nsn
um mogla bi dt opozorilo pri prvem delu te zgodbe da vs bo mentalno uničla (če jo končam haha) kr nevem če poznaš ampk brala sm atyd pa mom in od tm mi ful inspiracije za to zgodbo in nj ti povem atyd je mene mentalno POPOLNOMA uničla za tk en al pa dva tedna sm sam jokala lol pa še kr sm ful sad k se spounem na tist depressing konec haha
ahaha
ja ta shorts sm že vidla ta ženska je taka legenda js jo folowam hahah
hvala <3333
um mogla bi dt opozorilo pri prvem delu te zgodbe da vs bo mentalno uničla (če jo končam haha) kr nevem če poznaš ampk brala sm atyd pa mom in od tm mi ful inspiracije za to zgodbo in nj ti povem atyd je mene mentalno POPOLNOMA uničla za tk en al pa dva tedna sm sam jokala lol pa še kr sm ful sad k se spounem na tist depressing konec haha
ahaha
ja ta shorts sm že vidla ta ženska je taka legenda js jo folowam hahah
hvala <3333
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Omg, pa še v petek, ko sem prebrala 4 pa 5 del, sem razmišljala, da se bom spomnila naslednji dan. Enako v soboto zjutraj. In kaj se pol zgodi? Pozabim. Spet. Pozabim. Okej.
Okej, wow, ta del je wild. Tak ful se je začelo dogajati in pol vidiš začetek, ko je bil tak miren in pol smo tu v tretjem ali četrtem poglavju in je vse čisto drugače. Nevem še, kaj naj si mislim o Mariji in Oliviji (joj, tak sem navajena na angleška imena, da mi je prav čudno, da imata j zraven:joy::joy:), bom še ugotovila to v prihodnje. Ampak, če bosta pomagali April preživeti, pol sta ok, I guess.
Omg, samo jaz se tak strinjam z April! Da so ti zombiji imeli življenja, da so bili prej ljudje in jaz jih ne bi bila zmožna ubiti/ustreliti. Če bi bila jaz April, bi mi v tem trenutku po glavi samo šlo, da če se obnašamo, kot da to, da so zombiji stoposto neozdravljivi, kaj to pomeni za njenega očeta in druge morebitne osebe (mama, Luka, Luna), ki so morda zombiji? Mene bi to tak mentalno uničilo.
Pa kak sta lahko Marija pa Olivija kar tak hladnokrvni glede tega? Kar tak ena od njiju (nevem katera, ne da se mi iti preveriti) odseka glavo zombiju in je tak čisto fine with it, okay, good for you? Me zanima njun backstory.
Prebrala sem od Hermi komentar in tvoj odgovor, da si iz ATYD črpala inspiracijo? Okej... Strah me je. (mimogrede, še kar se nisrm spravila do konca prebrati, nevem kaj je z mano narobe, med poçitnicami se bom prisilila v branje)
Upam, da naslednjič ne bom pozabila:sweat_smile::sweat_smile:
Aja, nisem še rekla, kako zelo dobro je to vse napisano (v tem komentarju, drugaçe ti to vsakič povem:joy::yellow_heart:), obožujem to zgodbo
Lepo se imej:purple_heart:🧡:heartpulse:🩷
Okej, wow, ta del je wild. Tak ful se je začelo dogajati in pol vidiš začetek, ko je bil tak miren in pol smo tu v tretjem ali četrtem poglavju in je vse čisto drugače. Nevem še, kaj naj si mislim o Mariji in Oliviji (joj, tak sem navajena na angleška imena, da mi je prav čudno, da imata j zraven:joy::joy:), bom še ugotovila to v prihodnje. Ampak, če bosta pomagali April preživeti, pol sta ok, I guess.
Omg, samo jaz se tak strinjam z April! Da so ti zombiji imeli življenja, da so bili prej ljudje in jaz jih ne bi bila zmožna ubiti/ustreliti. Če bi bila jaz April, bi mi v tem trenutku po glavi samo šlo, da če se obnašamo, kot da to, da so zombiji stoposto neozdravljivi, kaj to pomeni za njenega očeta in druge morebitne osebe (mama, Luka, Luna), ki so morda zombiji? Mene bi to tak mentalno uničilo.
Pa kak sta lahko Marija pa Olivija kar tak hladnokrvni glede tega? Kar tak ena od njiju (nevem katera, ne da se mi iti preveriti) odseka glavo zombiju in je tak čisto fine with it, okay, good for you? Me zanima njun backstory.
Prebrala sem od Hermi komentar in tvoj odgovor, da si iz ATYD črpala inspiracijo? Okej... Strah me je. (mimogrede, še kar se nisrm spravila do konca prebrati, nevem kaj je z mano narobe, med poçitnicami se bom prisilila v branje)
Upam, da naslednjič ne bom pozabila:sweat_smile::sweat_smile:
Aja, nisem še rekla, kako zelo dobro je to vse napisano (v tem komentarju, drugaçe ti to vsakič povem:joy::yellow_heart:), obožujem to zgodbo
Lepo se imej:purple_heart:🧡:heartpulse:🩷
1
ahahah ja ful idej sm črpala iz atyd in tk vem da če bi js brala svojo zgodbo bi me mentalno uničla isto kt toti fanfic haha
ja js sm tud navajena na angleška imena pač men se Mary pa Olivia ful bolš sliš kt pa slovensko haha
pa js bi tud bla čista april kle haha ubitvu sm april dala čis svoj personality haha pa umes mau tazga personalitiya k js wisham da bi ga mela pa nism dost samozavestna bahahah
loony rabš ti to prebrat že enkat hahaha sj vrjamm da nimaš več velik, sj bo
hvalaaaaaaa <3333
ja js sm tud navajena na angleška imena pač men se Mary pa Olivia ful bolš sliš kt pa slovensko haha
pa js bi tud bla čista april kle haha ubitvu sm april dala čis svoj personality haha pa umes mau tazga personalitiya k js wisham da bi ga mela pa nism dost samozavestna bahahah
loony rabš ti to prebrat že enkat hahaha sj vrjamm da nimaš več velik, sj bo
hvalaaaaaaa <3333
Wow, vidim, da si tudi ti tako nezdravo dolgo pokonci (glede na to, da je šola danes), ker si mi odgovorila včeraj, čeprav sem ti tak ob pol enajstih to komentirala😂
Ojoj, verjamem, da bo meni tudi mentalno grozno, če si toliko iz ATYD, zato pa morem iti prebrati, da bom vedela, na kaj se pripraviti v tvoji zgodbi
Razumljivo, da si dala April svoj personality, pa to kaj si želiš da bi bil tvoj personality, to pomoje vsak pisatelj dela, nekje sem brala, da je najboljše, da karakterje dejansko delaš tak, da sebe zlomiš na koščke in tem koščkom daš imena (okej, to ne zveni najbolj okej, ampak vredu😅😅)
Lepo se imej v šoli
Ojoj, verjamem, da bo meni tudi mentalno grozno, če si toliko iz ATYD, zato pa morem iti prebrati, da bom vedela, na kaj se pripraviti v tvoji zgodbi
Razumljivo, da si dala April svoj personality, pa to kaj si želiš da bi bil tvoj personality, to pomoje vsak pisatelj dela, nekje sem brala, da je najboljše, da karakterje dejansko delaš tak, da sebe zlomiš na koščke in tem koščkom daš imena (okej, to ne zveni najbolj okej, ampak vredu😅😅)
Lepo se imej v šoli
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ti imaš zelo dobro zgodbo. Obužujem jo
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Koooo ncno je prsu nov del!!!!:heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Okej vsi pilovi pisatelji so ti ze vse napisal tak da nevem ka nej jz(tk ko da bi drgac vedla) kr sm brez besed. Vsec mi je da napeljujes zgodbo, tak da mislim da ze vem ka bo pol pa cost preobrat nardis..
Komi cakam nov del<333
Komi cakam nov del<333
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
joj ta zgodba je tooop. ja jz razumem kdaj kdo hovori sam zanima me kok si stara k pises tok dobre zgodbe???🩷🩷🩷:clap_tone1::clap_tone1::clap_tone1::clap_tone1:komi cakam na nou del
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OK ZAKAJ MI JE ŽE TRETJIČ NAPISALO DA SI OBJAVILA NADALJEVANJE JS SM ŽE BLA TKO JEEEJ!!
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Komi čakam da jo bo objavlo
3
Moj odgovor:
2010girlyyyy
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(167)
Srednje.
(125)
Ni mi všeč.
(34)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
en moj sosolc je dal eni grupi ime "auschwitz ...