*zelena*TW: umm tko ene besede so dost ogabne lol, z zeleno zvezdico sm označla del k ga ne brat če te tku take stvari motjo in un del k je označn preskoči sj je čis mal*zelena*
*b*4. POGLAVJE: Grozovita pripoved*b*, 2. del
V enem dnevu se jima je zgodilo toliko stvari, izgubili sta ljubljeni osebi, ampak vseeno sta močni. Morala bi se zgledovati po njima. Ampak sama žalujem navznoter in navzven. Kako velikokrat v življenju sem si želela znati brati misli. Zdaj je spet eden od teh trenutkov. Bog ve, o čem razmišljata. Mogoče se samo pretvarjata, da sta veseli zato, da meni ne bi bilo neprijetno. Lahko bi samo vprašala... ampak si ne upam. Naj zaenkrat ostane kar tako.
Marija in Olivija se ustavita. Dvignem pogled in opazim, da me pričakujoče gledata. »Kaj?« bleknem.
»Vprašala sem te zakaj si bila ti zunaj?« mi reče Marija.
»Aja. Kot sem vama že rekla, so do moje hiše prišli štirje zombiji in ko so udrli noter, sem pobegnila skozi okno in se znašla na glavni cesti. Nič posebnega.« Ne bom omenjala možnosti, da je bil en od zombijev moj oči.
»Kdaj si se pa potem urezala?«
»Ko sem pobegnila in tekla stran. V roki sem imela kuhinjski nož in mi je spodrsnilo na nečim... še sama ne vem kaj je bilo to. Potem sem vstala in šla naprej, idiot od mene je pa pozabil nož na travi.«
»Okej.«
Spet naporna tišina. Tudi če nekako preživimo in dejansko pridemo do nakupovalnega središča. Kaj potem? Ne dovolim si, da se ujamem v svoje misli in uskladim korak z rdečelaskama.
»Ali bi se tebi zdelo v redu, da bi mogoče šle po bližnjici? Jaz sem po njej hodila do svoje prijateljice, ki živi nedaleč od mesta,« reče Marija.
»Kje pa je ta bližnjica?« vprašam.
»Po gozdu.«
»Ampak ali si prepričana... mislim vseeno je gozd.«
»Jaz mislim, da moramo biti previdne. Če gremo po bližnjici bomo v mestu lahko pred nočjo, če gremo po cesti bomo morale hoditi v temi, kar meni iskreno ni ravno po godu,« reče Olivija.
»V redu,« rečem bolj negotovo.
Marija se usmeri proti gozdu in kmalu nas ta popolnoma obdaja. Spet zapademo v smrtno tišino, ki jo moti le pokanje vej in šumenje listov pod našimi nogami. Zakaj se mora to dogajati ravno meni? Zakaj ne moram biti zdajle doma, na kavču, pred televizijo? Zakaj moram cel dan bloditi po neznanih poteh, brez da bi vedela kaj se bo zgodilo naslednjo sekundo, brez da bi vedela kaj bo mogoče skočilo name v naslednjem trenutku? Obožujem svoje življenje.
»Bi vaju motilo, če predvajam malo glasbe?« vprašam in prekinem brezupno tišino.
»Če želiš. Ampak jaz bi na tvojem mestu hranila baterijo na telefonu,« mi odvrne Olivija.
Prhnem. »Vseeno mi je za baterijo, zakaj sploh potrebujem telefon. Kdo me bo pa poklical? Sveta krava?« rečem in zavijem z očmi. Odprem aplikacijo za glasbo. Škoda, da nisem s seboj vzela slušalk, Bog ve, kaj si bosta sestri mislili o mojem okusu za glasbo. Kliknem na naključno predvajanje in telefon me osreči ko zaslišim, da sem bila nagrajena s svojo najljubšo skladbo. Ošvrknem tudi uro, ki kaže osemindvajset čez tri.
»Rada poslušaš klasiko?« se zdaj zasliši iz Marijinih ust.
»Ja, večinoma poslušam samo to, včasih pa tudi kaj filmske glasbe ali pa kakšno pop pesem, samo to bolj redko.«
»Jaz isto!« mi reče z žarečim obrazom.
»Kul! Koga pa najraje poslušaš?«
»Rada imam Debussyja in Griega. Včasih pa poslušam tudi Vivaldija, Mozarta in Beethovna. Ti?«
»Jaz zadnje čase poslušam Tchaikovskega, Prokofijeva in Stravinskija. Igraš kakšen inštrument?«
»Klavir, že skoraj deset let.«
»Jaz tudi že skoraj deset let igram violino, znam tudi malo klavirja, kitare in ukulela.«
»Lepo.«
Ponovno sledi tišina. Iz torbe vzamem kuli in zvezek in si začnem zapisovati nove podatke, ki jih vem o zombijih. *i*Smrdljiv vonj, mastni lasje, sivkasta koža, gnili zobje, prazen pogled.*i* V glavi se mi pokaže slika tega nagnusnega stvora. Skremžim se. Z gnusom si skiciram podobo zombija, ki smo ga s skupnimi močmi ubile. Spet se mi orosijo oči, ko se spomnim na kruto usodo, ki se dogaja okoli nas. *i*Vohajo kri, radi imajo možgane.*i* To mi ni čisto logično.
»Hej, rekli sta da imajo zombiji radi možgane?«
»Ja... zakaj?« se k meni obrne Marija.
»Nič, samo zanima me kako to vesta?«
*zelena***zelena*
»Ko sva zapustili hišo je bil zunaj naš maček in no... čisto je bil razmrcvarjen... ni imel možganov, ostale dele telesa je pa še imel in sva predvidevali, da so zombiji... saj veš no.«
*zelena***zelena*
»Ja.«
Tega mi ne bi bilo treba vedeti. Če imam pa kaj rada so pa to živali. Od vedno sem si želela imeti hišnega ljubljenčka, ampak mami je bila alergična na dlako. Ko sem bila stara šest, smo kupili akvarij in sedem ribic. Ampak so vse umrle po približno enem tednu. Še vedno ne vem kaj je bilo narobe. Vsaj čustveno se nisem navezala na njih, tako da je bila njihova smrt lažja.
*i*Pištola ga ne ubije, samo upočasni. Da ga ubiješ, moraš njegovo glavo ločiti od telesa.*i* Zakaj mora biti vse povezano z njimi tako ogabno? Pospravim pisalo in zvezek. Dovolj gnusa za danes. Upam. Če bi bil danes normalni dan, bi zdajle kmalu končala s poukom in bi se usmerila na avtobus. Čez nekaj časa bi bila doma in bi lahko brezskrbno uživala v počitnicah. Ampak ne, vse je obrnjeno na glavo.
Srce mi začne hitreje biti, ko ugotovim, da ne slišim več pomirjujočih godal, pihal in trobil. Tudi Marija in Olivija se ustavita. Sama se ozrem proti telefonu, saj me zanima zakaj se je glasba prekinila. Ko pa opazim ta vzrok se mi usta razpotegnejo v nasmešek. Luka.
***
haiiii
nevem zdel se mi je da bi blo dobr dat trigger warning na začetku če je komu to ogabn, čeprov so se v prejšnjih delih dogajale kr mau ogabne stvari pa tud vnaprej vm povem da se bojo haha
tku povejte če rabm te twje pisat
ugl
ta del je mau krajši, spet sori sam tko tri tedne nism čist nč pisala, rabm se mau spet ogret hahahaha ampk oblubm da bom zdj spet pridna in bom pridno pisala za vs
ZDJ PA
A STE VI USI ČIS ZMEŠANI PAČ PRSEŽM DA SE VM JE ODPELAL PAČ ZAKA MAM JS 30 LAJKOV NA PREJŠNJEM DELU TO JE TK UNBELIVABLE pač kva nj vm rečm HVALA HVALA HVALA HVALA... povjte ka rabm rečt da se vm lah zahvalm vi sploh neveste da to men tok pomen <3333 lygssssm (luv ju gujs sou sou sou sou mach) <3333 🫶🫶🫶
nevem a je vm to čudn, a je sam men ampk tku ful mi je neprijetno (?) pisat imena ljudi, knjig, krajev, aplikacij itd. k zares obstajajo lol. pač v tem delu je blo mal o glasbi an in sm pisala imena skladateljev (česar sm se do zdj pridno izogibala) in nevem mi je ful funny haha. pa še tko nimam blage kk se sklanjajo njihovi priimki tko da don't blame me če je kj tko čudn napisan
pa tko ta del nevem zaka mi ga je blo tok težko napisat haha in sm šla brt za nazaj in se mi zdi tko bed ampk se mi neda šeenkat pisat k sam hočm it naprej od kle haha tko da povjte če je tko... kk se to slovensko reče... plosk? ne čak pač ful hočm da je moja zgodba tk deep in občutk mam da ta del ni deep haha
ok da ne bom povedala cele življenske zgodbe...
hvala za use komentarje pa lajke, oglede, pa usem k ste prebral <333
UŽIVITE NA POUNO U POČITNCAH PAČ TOJTOOOO POČITNCEEEEEE
ALSO DONS BOM MELA V CD KONCERT sam tu je druga zgodba bom vrjetn napisala u kotičk razn če se mi ne bo dal :)
baii
*b*4. POGLAVJE: Grozovita pripoved*b*, 2. del
V enem dnevu se jima je zgodilo toliko stvari, izgubili sta ljubljeni osebi, ampak vseeno sta močni. Morala bi se zgledovati po njima. Ampak sama žalujem navznoter in navzven. Kako velikokrat v življenju sem si želela znati brati misli. Zdaj je spet eden od teh trenutkov. Bog ve, o čem razmišljata. Mogoče se samo pretvarjata, da sta veseli zato, da meni ne bi bilo neprijetno. Lahko bi samo vprašala... ampak si ne upam. Naj zaenkrat ostane kar tako.
Marija in Olivija se ustavita. Dvignem pogled in opazim, da me pričakujoče gledata. »Kaj?« bleknem.
»Vprašala sem te zakaj si bila ti zunaj?« mi reče Marija.
»Aja. Kot sem vama že rekla, so do moje hiše prišli štirje zombiji in ko so udrli noter, sem pobegnila skozi okno in se znašla na glavni cesti. Nič posebnega.« Ne bom omenjala možnosti, da je bil en od zombijev moj oči.
»Kdaj si se pa potem urezala?«
»Ko sem pobegnila in tekla stran. V roki sem imela kuhinjski nož in mi je spodrsnilo na nečim... še sama ne vem kaj je bilo to. Potem sem vstala in šla naprej, idiot od mene je pa pozabil nož na travi.«
»Okej.«
Spet naporna tišina. Tudi če nekako preživimo in dejansko pridemo do nakupovalnega središča. Kaj potem? Ne dovolim si, da se ujamem v svoje misli in uskladim korak z rdečelaskama.
»Ali bi se tebi zdelo v redu, da bi mogoče šle po bližnjici? Jaz sem po njej hodila do svoje prijateljice, ki živi nedaleč od mesta,« reče Marija.
»Kje pa je ta bližnjica?« vprašam.
»Po gozdu.«
»Ampak ali si prepričana... mislim vseeno je gozd.«
»Jaz mislim, da moramo biti previdne. Če gremo po bližnjici bomo v mestu lahko pred nočjo, če gremo po cesti bomo morale hoditi v temi, kar meni iskreno ni ravno po godu,« reče Olivija.
»V redu,« rečem bolj negotovo.
Marija se usmeri proti gozdu in kmalu nas ta popolnoma obdaja. Spet zapademo v smrtno tišino, ki jo moti le pokanje vej in šumenje listov pod našimi nogami. Zakaj se mora to dogajati ravno meni? Zakaj ne moram biti zdajle doma, na kavču, pred televizijo? Zakaj moram cel dan bloditi po neznanih poteh, brez da bi vedela kaj se bo zgodilo naslednjo sekundo, brez da bi vedela kaj bo mogoče skočilo name v naslednjem trenutku? Obožujem svoje življenje.
»Bi vaju motilo, če predvajam malo glasbe?« vprašam in prekinem brezupno tišino.
»Če želiš. Ampak jaz bi na tvojem mestu hranila baterijo na telefonu,« mi odvrne Olivija.
Prhnem. »Vseeno mi je za baterijo, zakaj sploh potrebujem telefon. Kdo me bo pa poklical? Sveta krava?« rečem in zavijem z očmi. Odprem aplikacijo za glasbo. Škoda, da nisem s seboj vzela slušalk, Bog ve, kaj si bosta sestri mislili o mojem okusu za glasbo. Kliknem na naključno predvajanje in telefon me osreči ko zaslišim, da sem bila nagrajena s svojo najljubšo skladbo. Ošvrknem tudi uro, ki kaže osemindvajset čez tri.
»Rada poslušaš klasiko?« se zdaj zasliši iz Marijinih ust.
»Ja, večinoma poslušam samo to, včasih pa tudi kaj filmske glasbe ali pa kakšno pop pesem, samo to bolj redko.«
»Jaz isto!« mi reče z žarečim obrazom.
»Kul! Koga pa najraje poslušaš?«
»Rada imam Debussyja in Griega. Včasih pa poslušam tudi Vivaldija, Mozarta in Beethovna. Ti?«
»Jaz zadnje čase poslušam Tchaikovskega, Prokofijeva in Stravinskija. Igraš kakšen inštrument?«
»Klavir, že skoraj deset let.«
»Jaz tudi že skoraj deset let igram violino, znam tudi malo klavirja, kitare in ukulela.«
»Lepo.«
Ponovno sledi tišina. Iz torbe vzamem kuli in zvezek in si začnem zapisovati nove podatke, ki jih vem o zombijih. *i*Smrdljiv vonj, mastni lasje, sivkasta koža, gnili zobje, prazen pogled.*i* V glavi se mi pokaže slika tega nagnusnega stvora. Skremžim se. Z gnusom si skiciram podobo zombija, ki smo ga s skupnimi močmi ubile. Spet se mi orosijo oči, ko se spomnim na kruto usodo, ki se dogaja okoli nas. *i*Vohajo kri, radi imajo možgane.*i* To mi ni čisto logično.
»Hej, rekli sta da imajo zombiji radi možgane?«
»Ja... zakaj?« se k meni obrne Marija.
»Nič, samo zanima me kako to vesta?«
*zelena***zelena*
»Ko sva zapustili hišo je bil zunaj naš maček in no... čisto je bil razmrcvarjen... ni imel možganov, ostale dele telesa je pa še imel in sva predvidevali, da so zombiji... saj veš no.«
*zelena***zelena*
»Ja.«
Tega mi ne bi bilo treba vedeti. Če imam pa kaj rada so pa to živali. Od vedno sem si želela imeti hišnega ljubljenčka, ampak mami je bila alergična na dlako. Ko sem bila stara šest, smo kupili akvarij in sedem ribic. Ampak so vse umrle po približno enem tednu. Še vedno ne vem kaj je bilo narobe. Vsaj čustveno se nisem navezala na njih, tako da je bila njihova smrt lažja.
*i*Pištola ga ne ubije, samo upočasni. Da ga ubiješ, moraš njegovo glavo ločiti od telesa.*i* Zakaj mora biti vse povezano z njimi tako ogabno? Pospravim pisalo in zvezek. Dovolj gnusa za danes. Upam. Če bi bil danes normalni dan, bi zdajle kmalu končala s poukom in bi se usmerila na avtobus. Čez nekaj časa bi bila doma in bi lahko brezskrbno uživala v počitnicah. Ampak ne, vse je obrnjeno na glavo.
Srce mi začne hitreje biti, ko ugotovim, da ne slišim več pomirjujočih godal, pihal in trobil. Tudi Marija in Olivija se ustavita. Sama se ozrem proti telefonu, saj me zanima zakaj se je glasba prekinila. Ko pa opazim ta vzrok se mi usta razpotegnejo v nasmešek. Luka.
***
haiiii
nevem zdel se mi je da bi blo dobr dat trigger warning na začetku če je komu to ogabn, čeprov so se v prejšnjih delih dogajale kr mau ogabne stvari pa tud vnaprej vm povem da se bojo haha
tku povejte če rabm te twje pisat
ugl
ta del je mau krajši, spet sori sam tko tri tedne nism čist nč pisala, rabm se mau spet ogret hahahaha ampk oblubm da bom zdj spet pridna in bom pridno pisala za vs
ZDJ PA
A STE VI USI ČIS ZMEŠANI PAČ PRSEŽM DA SE VM JE ODPELAL PAČ ZAKA MAM JS 30 LAJKOV NA PREJŠNJEM DELU TO JE TK UNBELIVABLE pač kva nj vm rečm HVALA HVALA HVALA HVALA... povjte ka rabm rečt da se vm lah zahvalm vi sploh neveste da to men tok pomen <3333 lygssssm (luv ju gujs sou sou sou sou mach) <3333 🫶🫶🫶
nevem a je vm to čudn, a je sam men ampk tku ful mi je neprijetno (?) pisat imena ljudi, knjig, krajev, aplikacij itd. k zares obstajajo lol. pač v tem delu je blo mal o glasbi an in sm pisala imena skladateljev (česar sm se do zdj pridno izogibala) in nevem mi je ful funny haha. pa še tko nimam blage kk se sklanjajo njihovi priimki tko da don't blame me če je kj tko čudn napisan
pa tko ta del nevem zaka mi ga je blo tok težko napisat haha in sm šla brt za nazaj in se mi zdi tko bed ampk se mi neda šeenkat pisat k sam hočm it naprej od kle haha tko da povjte če je tko... kk se to slovensko reče... plosk? ne čak pač ful hočm da je moja zgodba tk deep in občutk mam da ta del ni deep haha
ok da ne bom povedala cele življenske zgodbe...
hvala za use komentarje pa lajke, oglede, pa usem k ste prebral <333
UŽIVITE NA POUNO U POČITNCAH PAČ TOJTOOOO POČITNCEEEEEE
ALSO DONS BOM MELA V CD KONCERT sam tu je druga zgodba bom vrjetn napisala u kotičk razn če se mi ne bo dal :)
baii
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Yo, lih sm prebrala, pa sm opazila, da si ocitno del svojega karakterja dala v April, predvsem z tistimi skladatelji Pa Luka je živ, kok je to fajn!! :laughing::laughing::laughing: Čeprav zaenkrat še ne vemo kdo je na drugi strani linje, tko da bi bil lahk kdorkol.
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
uuuu lej k sm prebrala!
jah. ne govori. neprijetna tišina je ubivanje od znotr. grozaaaa ko si z nekom in neveš ki rečt in pol se sam gledata in je tk bogo da se začneš režat pač kajjjj je to:sob:
bahaha klasiko posluša :) luštn ku ti ane xD
omg apriiiiiiillll tvoj sarkazm me ubijaaaa obožujem svoje življenje. a ni tega že enkrt rekla tho? kdo me bo poklical? SVETA KRAVA?! :cow2::cow2: pač omg april<3
jaa imena dejanskih obstoječih stvari alpa ljudi je zlokrat tk čudn omenjat...... če pa jih jih morš pol nonstop k čene je sam tk random
lukaaaaaaa<3333
recmo da je res on u človeški obliki ane.
ane?
no ja ful se veselim naslednjega dela prosmnajbolukapočloveškoživ
jah. ne govori. neprijetna tišina je ubivanje od znotr. grozaaaa ko si z nekom in neveš ki rečt in pol se sam gledata in je tk bogo da se začneš režat pač kajjjj je to:sob:
bahaha klasiko posluša :) luštn ku ti ane xD
omg apriiiiiiillll tvoj sarkazm me ubijaaaa obožujem svoje življenje. a ni tega že enkrt rekla tho? kdo me bo poklical? SVETA KRAVA?! :cow2::cow2: pač omg april<3
jaa imena dejanskih obstoječih stvari alpa ljudi je zlokrat tk čudn omenjat...... če pa jih jih morš pol nonstop k čene je sam tk random
lukaaaaaaa<3333
recmo da je res on u človeški obliki ane.
ane?
no ja ful se veselim naslednjega dela prosmnajbolukapočloveškoživ
1
ja js tok sovražm k se z enmu pogovarjaš v npr. avtu in pol tk rata tišina in po možnosti je še radio na tiho in pol sam sediš tm pa nikamor ne morš it k si u avtu na faking avtocesti in se lah sam skoz okn pod tovornjak vržš (govorim iz izkušenj)
jaaaaa klasikaaaa
nevem iz kje je man pršla sveta krava bahahah
jaaaaa my point pač ful je čusn omenjat stvari k res obstajajo haha
nevem mby pa je lukec živ, treba bo počakat en tedn :)
hvala za komentar <33
jaaaaa klasikaaaa
nevem iz kje je man pršla sveta krava bahahah
jaaaaa my point pač ful je čusn omenjat stvari k res obstajajo haha
nevem mby pa je lukec živ, treba bo počakat en tedn :)
hvala za komentar <33
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Končno nov del-sem mislila, da me je spet za brezveze obvestilo in pol sem bila ful ful fuuuuul happy. Obožujem tvojo zgodbo! Rabim nov del kr me zanima al je Luka al je zombi Luka. Mal mi je žal da sem šla brat un del z mačko k sm si predstavljala moje načke razmesarjene:dizzy_face::tired_face::weary: Hmh kak se spomniš da bi te poklicala SVETA KRAVA:cow2:pač a krave majo prste da lahko vtipkajo telefonsko?? pa še eno vprašanje a virus se na živali tudi prenaša?
1
hahahah grrmo umorit zvončk moj tud kr neki si zmišljuje
js nč nebom spoilala ka je z lukom sam počakat bo treba
ja un del z mačko je biu mau krut vem 😐
holy cow xD
to se še nism odločla ampk pomoje se ne bo prenašu na živali k pol je pa še bl nemogoče prežvet
hvala za komentarčk <3
js nč nebom spoilala ka je z lukom sam počakat bo treba
ja un del z mačko je biu mau krut vem 😐
holy cow xD
to se še nism odločla ampk pomoje se ne bo prenašu na živali k pol je pa še bl nemogoče prežvet
hvala za komentarčk <3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hey,
se opravičujem za zamudo ampak jaz spet zaostajam... bom pokomentirala sedmi in osmi del ;)
V 7. Delu si napisala: *i*"Ubile sva tudi vse ostale..."*i*. Ko pišeš v dvojini se napiše 'ubili'.
Pet stavkov naprej si pa napisala 'tko' namesto 'tako'. Zdaj ne vem, a pišeš dialoge slovnično ali neslovnično, ampak okej xD
Tudi 'šle' se napiše 'šli'.
Na koncu 1. dolgega odstavka (za njim je dvojni odstavek) si pred 'ko' pozabila na vejico.
'Takih' - 'takšnih' bi bilo malce bolje ;)
Škoda*b*, (vejica)*b* da...
*i*Naslednji dan sva v šoli mentalno umirale.*i* - umiral*b*i*b*
O, čakej. Šele zdaj sem ugotovila, da sta Marija in Olivija rdečelaski. Predvidevam, da sem kje prej to izpustila... ups.
Joj, zdaj te moram pa opozorit na eno napako, ki je mene stala... preveč. (Hec, ampak v vsakem hecu je nekaj resnice (to se reče za nekaj drugega, ne?)).
Humor... napisala si: *i*In izgledata zelo prijazni in polni humora.*i*
Jaz eno leto nazaj bi rekla, da je pravilno. Ampak... humor se sklanja tako, da ni 'humora', ampak je 'humorja'. :sob: Tudi jaz sem bila prepričana, da je brez j-ja, ampak žal ni.
Ok, time za 8. del.
Hehe, jaz sem šla najprej tisto med zelenima zvezdicama brat xD
Nesigurno - neprepričano (neprepričljivo?)
4. odstavek ~ morem - mislim, da bi tukaj moralo pisati 'moram'.
Res so mi všeč te 'zapiski' o zombiji, haha. Great ideja.
Zgodba se res zanimivo razpleta in vsakič posebej me navdušiš z vsem skupaj.
O, jeejj, Luka piše na koncu 🥳
Upam, da mu ni zombi ukradel telefona :sweat_smile:.
Dekleti, ki spremljata April mi postajata vedno bolj in bolj všeč. Karakter dobesedno vseh (RAZEN zombijev in tiste Eme -_-) obožujem.
Pač skreiraš perfect, razpletaš perfect, povezuješ in pišeš prav tako perfect.
Zgodba je res top in vidim, da se lajki precej hitro nabirajo ;) čestitam :D
Lepe praznike ti želim,
Sophie Donna
se opravičujem za zamudo ampak jaz spet zaostajam... bom pokomentirala sedmi in osmi del ;)
V 7. Delu si napisala: *i*"Ubile sva tudi vse ostale..."*i*. Ko pišeš v dvojini se napiše 'ubili'.
Pet stavkov naprej si pa napisala 'tko' namesto 'tako'. Zdaj ne vem, a pišeš dialoge slovnično ali neslovnično, ampak okej xD
Tudi 'šle' se napiše 'šli'.
Na koncu 1. dolgega odstavka (za njim je dvojni odstavek) si pred 'ko' pozabila na vejico.
'Takih' - 'takšnih' bi bilo malce bolje ;)
Škoda*b*, (vejica)*b* da...
*i*Naslednji dan sva v šoli mentalno umirale.*i* - umiral*b*i*b*
O, čakej. Šele zdaj sem ugotovila, da sta Marija in Olivija rdečelaski. Predvidevam, da sem kje prej to izpustila... ups.
Joj, zdaj te moram pa opozorit na eno napako, ki je mene stala... preveč. (Hec, ampak v vsakem hecu je nekaj resnice (to se reče za nekaj drugega, ne?)).
Humor... napisala si: *i*In izgledata zelo prijazni in polni humora.*i*
Jaz eno leto nazaj bi rekla, da je pravilno. Ampak... humor se sklanja tako, da ni 'humora', ampak je 'humorja'. :sob: Tudi jaz sem bila prepričana, da je brez j-ja, ampak žal ni.
Ok, time za 8. del.
Hehe, jaz sem šla najprej tisto med zelenima zvezdicama brat xD
Nesigurno - neprepričano (neprepričljivo?)
4. odstavek ~ morem - mislim, da bi tukaj moralo pisati 'moram'.
Res so mi všeč te 'zapiski' o zombiji, haha. Great ideja.
Zgodba se res zanimivo razpleta in vsakič posebej me navdušiš z vsem skupaj.
O, jeejj, Luka piše na koncu 🥳
Upam, da mu ni zombi ukradel telefona :sweat_smile:.
Dekleti, ki spremljata April mi postajata vedno bolj in bolj všeč. Karakter dobesedno vseh (RAZEN zombijev in tiste Eme -_-) obožujem.
Pač skreiraš perfect, razpletaš perfect, povezuješ in pišeš prav tako perfect.
Zgodba je res top in vidim, da se lajki precej hitro nabirajo ;) čestitam :D
Lepe praznike ti želim,
Sophie Donna
1
omgg hvala za tk lep pa dou komentar bahahha
ja dialoge se zdj *trudim* pisat slovnično tko da ful hvala za popravke bom šla čis use popravit :)
fak to sklanjanje men učasih tk ful ne gre, pač men je tok grozn da je pr mestniku o otrocih pr orodniku pa z otroki pač murder me now pls kr to je preveč zame bahahah (u osnovki smo na enmu testu to mel čis usi narobe, še bl smešn pa je da test sploh ni biu iz slovnice ampk iz domačega branja :'))
bahahah js bi šla tud najprj brt tist kar nesmem
o jaaaa komi sm čakala da bo en te zapiske pogruntu to se tud men zdi dobra ideja ahaha
omg js tud od useh karakterji so tk smash (ne da jih zanalš tk pišm an)... čeprov sploh ne bo tok velik characterjev u celi zgodbi tko da mam čs premlevat u glavi njihov karakter (pa jih usen pišm po svojih različnih vrstah personalityja kr se tk lah uživim in je ful lahko pol pisat lol)
hvalaaaa ti ful za pohvale ti sploh neveš ka men to pomen, da to pride iz TVOJIH ust pač ti si pa res tak icon <333
lepe praznike tud tebi <3
ja dialoge se zdj *trudim* pisat slovnično tko da ful hvala za popravke bom šla čis use popravit :)
fak to sklanjanje men učasih tk ful ne gre, pač men je tok grozn da je pr mestniku o otrocih pr orodniku pa z otroki pač murder me now pls kr to je preveč zame bahahah (u osnovki smo na enmu testu to mel čis usi narobe, še bl smešn pa je da test sploh ni biu iz slovnice ampk iz domačega branja :'))
bahahah js bi šla tud najprj brt tist kar nesmem
o jaaaa komi sm čakala da bo en te zapiske pogruntu to se tud men zdi dobra ideja ahaha
omg js tud od useh karakterji so tk smash (ne da jih zanalš tk pišm an)... čeprov sploh ne bo tok velik characterjev u celi zgodbi tko da mam čs premlevat u glavi njihov karakter (pa jih usen pišm po svojih različnih vrstah personalityja kr se tk lah uživim in je ful lahko pol pisat lol)
hvalaaaa ti ful za pohvale ti sploh neveš ka men to pomen, da to pride iz TVOJIH ust pač ti si pa res tak icon <333
lepe praznike tud tebi <3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omg, 26 likov!!! Kakooo???
Ti povem kako- ta zgodba je tok supr, da si to nedvomno zasluži, po možosti še 2x več. Dons nism lih neki razpoložena za pisanje, tk da moj komentar ne bo nc tazga hahah ampak ja- hocm ti povedat da je tale del top, cist dost deep in da je pač supr. Vem kk je k se sekiraš, da ni u redu k greš brt za nazaj, ampak vrjem - ce ti pou pila napise, da je, pol sto odstotno je (zaka u usaki povedi uporabm pomišlajjj??? (hahah)).
Omggg Lukaaaa! I hope da je res onn. Pa zaka šele u soboto zvem če je ress. :sob:
Ugl uzivi na pouno tele počitnce, lepo se mej pa... Pač uživi, idk kaj naj še rečem. <333
Ti povem kako- ta zgodba je tok supr, da si to nedvomno zasluži, po možosti še 2x več. Dons nism lih neki razpoložena za pisanje, tk da moj komentar ne bo nc tazga hahah ampak ja- hocm ti povedat da je tale del top, cist dost deep in da je pač supr. Vem kk je k se sekiraš, da ni u redu k greš brt za nazaj, ampak vrjem - ce ti pou pila napise, da je, pol sto odstotno je (zaka u usaki povedi uporabm pomišlajjj??? (hahah)).
Omggg Lukaaaa! I hope da je res onn. Pa zaka šele u soboto zvem če je ress. :sob:
Ugl uzivi na pouno tele počitnce, lepo se mej pa... Pač uživi, idk kaj naj še rečem. <333
1
bahahha hvalaaaaa<33
iskreno pomisljajev sploh nism opazla haha js sm opazla da zadne čase skos bl pišm bahahaha
sj bo hmau sobota do takrt pa uživi u počitncah <333
iskreno pomisljajev sploh nism opazla haha js sm opazla da zadne čase skos bl pišm bahahaha
sj bo hmau sobota do takrt pa uživi u počitncah <333
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super!!:heart::heart::heart: Komaj čakam
6
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
vidu sem emoji da si ful srčkov dubila pa sem ful vesel zate narocen:innocent::innocent::heart:
7
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Aaaa.. že 10× mi je objavli da je objavleno vsak dan vsaj 2 krat!!!!!
:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob:
:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob:
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
To je blo ful skeri:fearful:!
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
To je blo ful skeri:fearful:!
1
Moj odgovor:
izcedek
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
A je to normalno?
Življoo, sem dekle staro 13 let in imam eno vprašanje. Par dni nazaj sem si na snapchatu snepala z enim tipom, ki je 1 leto starejši od mene. Najprej sva se pogovarjala, ko pa je bilo že pozno in sem mislila iti spat, me je vprašal, ali sem že kdaj videla pen*s. Rekla sem mu, da še nisem in naj se ne dela norca iz mojih (ne)izkušenj. Rekel je da s tem ni nič narobe in me je vprašal, ali si želim videti njegovega. Nisem vedela, kaj narediti, bala sem se, da če bom rekla ne, da se bo nehal pogovarjati z mano. Na koncu sem mu le rekla ja. Ni minila niti sekunda in že sem prejela njegovo golo fotografijo. Nisem vedela kaj odpisati, tako da sem mu poslala samo obraz. Vprašal me je, če mu jaz ne bom ničesar poslala. Bala sem se, da se bo nehal pogovarjati z mano, če mu ne bom ničesar poslala, tako da sem mu poslala svoje nude. Izmenjevanje slik se je nadaljevalo pribljižno 10 min, na kar je iz mene pritekel ćuden izcedek prosojne/bele barve. Zdelo se mi je čudno, saj je bilo to prvič, da se mi je kaj takega zgodilo. Ker je bolj izkušen in sem mislila, da bi mi znal svetovati, sem mu le poslala sliko. To sliko je nato screenshotal in me čez nekaj sekund blokiral. Hodiva na isto šolo, zato me skrbi, da ne bi ta slika začela krožiti naokoli. Prosim pomagajte, kaj naj naredim.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(167)
Srednje.
(125)
Ni mi všeč.
(34)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
en moj sosolc je dal eni grupi ime "auschwitz ...