Hvala vam ker mi veliko pomeni da vam je zgodba všeč.

Mama se je zleknila na kavč in prižgala televizijo. Jaz pa sem šla na hodnik kjer imava z mamo šparavček. Iz njega sem potegnila nekaj denarja in si ga zatlačila v žep. Pogledala sem na uro in v grozi ugotovila da mi avtobus kmalu pelje. Stekla sem po vrečko in si hitro ubula čevlje. Odprla sem vrata in že švignila skoznje. Tekla sem do avtobusne postaje in pri tem sem se parkrat pošteno spotaknila. Ko sem le prisopihala do postaje sem ugotovila kako neumna oseba sem. Pozabila sem kartico! Ozrla sem se po ulici in videla kako avtobus pelje po njej. Bil je vse bližje jaz pa sem ugotavljala kako se naj opravičim vozniku. Naj mu uzročim denar iz šparavčka? Ne ne to nebo šlo. Ga naj prosjačim da me spusti na avtobus? Ne saj pa nisem majhen otrok. Avtobus je je ustavil na postaji jaz pa še vedno nisem vedela kaj naj. Sprednja vrata so se odprla in vstopila sem. Nisem mogla spraviti iz sebe da nimam kartice. Voznik me je samo čudno pogledal in rekel naj grem in se vsedem. Počutila sem se kot največja krava na planetu. Sedla sem na bližnji stol in čakala da bom lahko iztopila. Vleklo se je kot cela večnost potem pa so se na posled odprla vrata na moji postaji. Malo sem še pešačila da sem prišla do trgovine. Brskala sem po policah dokler nisem našla vsega željenega. Seštela sem ceno in ostalo mi je še nekaj drobiža. Sprehodila sem se do police z čokolado in vzela en paket. V šparavček pa bom lahko vrgla še nekaj centov. Na blagajni ni bilo gneče zato sem odložila nakup na tekoči trak. Pozdravili sva se s prodajalko in ta je skenirala nakup in mi nato vrnila nekaj centov kot sem pričakovala. Vse sem dala v vrečko in se napotila domov. Nazaj sem pešačila. Verjetno razumeš da se nisem želela počutiti kot neumna krava. Mama me je doma že čakala. Naredile sva si sendvič in bila sem zelo sestradana. Ostali del dneva sem gledala telefon in brala.

Part 4?