PisalnicaNormalna? 1. del
2
Vse je mirno. Opazujem kapje, ki drsijo po oknu navzdol. Za sabo brišejo cvetni prah, ki se je prejšnji večer nabral na oknu. Počasi se vrtim na stolu in razmišljam kaj naj počnem. Zunaj dežuje tako, da ven ne morem. Nočem spet cel dan viset za računalnikom ali na telefonu in spuščati dneve v nič. Ne maram elektronike. Ne razumem kako se lahko ljudje počutijo super in cel dan visijo v sobi za ekrani. Rada bi živela 30 let nazaj. Vse je bilo tako mirno. Manj drame, manj vsega.
Vednjo manj razumem mami in očima. Vsak njun dan je isti. Ležita v dnevni sobi na kavču in gledata televizijo. Nikoli jima nočem biti niti podobna.
Ko odrastem želim potovat….ampak počasi se rabim sprijaznit, da verjetno nikoli ne bom. Glede na to kako se cene višajo in na to da sem padla letnik, kaže precej slabo. Sovražim srednjo šolo. Edina dobra stvar je, da se septembra prešolam. Osnovna šola na katero sem hodila je bila majhna. Imela sem kar vredu uspeh in vsi so me imeli radi ter me spoštovali. Nikoli nisem imela problema, da se med sošolci ali učenci iz drugih razredov nebi vredu počutila. Seveda je prišlo do kakšnih konfliktov, a nikoli nič večjega. Res sem uživala. A ljudje smo narejeni tako, da vedno upamo in pričakujemo nekaj boljšega. Komaj sem čakala srednjo šolo…pa vendar ni bilo tako super kot sem mislila da bo.
Ko sem prišla v srednjo šolo se je vse spremenilo.
Bila sem samo številka. Ljudje se ti brez sramu smejijo v obraz in te spotikajo po hodnikih. Vem, da sem drugačna in zavedam se kaj se je vse dogajalo to šolsko leto….pa še vedno ne razumem zakaj so se do mene obnašali kot do živali. Sovražim jih. Zato sem tako srečna, da septembra odhajam. Nova šola. Novi ljudje. Lahko bom hodila okrog neponižana. Brez predsodkov. Nov človek. Svetu se bom lahko predstavila kot bom želela. O meni bodo lahko vedeli samo toliko, kot jim bom dovolila da vejo. Iz sebe bom lahko naredila novo osebo. Končno bom lahko normalna…
Zgodba je izmišljena.
Po dolgem času sem spet spet začela pisat zgodbo. Upam, da ste uživali v tem kratkem delu.
Vednjo manj razumem mami in očima. Vsak njun dan je isti. Ležita v dnevni sobi na kavču in gledata televizijo. Nikoli jima nočem biti niti podobna.
Ko odrastem želim potovat….ampak počasi se rabim sprijaznit, da verjetno nikoli ne bom. Glede na to kako se cene višajo in na to da sem padla letnik, kaže precej slabo. Sovražim srednjo šolo. Edina dobra stvar je, da se septembra prešolam. Osnovna šola na katero sem hodila je bila majhna. Imela sem kar vredu uspeh in vsi so me imeli radi ter me spoštovali. Nikoli nisem imela problema, da se med sošolci ali učenci iz drugih razredov nebi vredu počutila. Seveda je prišlo do kakšnih konfliktov, a nikoli nič večjega. Res sem uživala. A ljudje smo narejeni tako, da vedno upamo in pričakujemo nekaj boljšega. Komaj sem čakala srednjo šolo…pa vendar ni bilo tako super kot sem mislila da bo.
Ko sem prišla v srednjo šolo se je vse spremenilo.
Bila sem samo številka. Ljudje se ti brez sramu smejijo v obraz in te spotikajo po hodnikih. Vem, da sem drugačna in zavedam se kaj se je vse dogajalo to šolsko leto….pa še vedno ne razumem zakaj so se do mene obnašali kot do živali. Sovražim jih. Zato sem tako srečna, da septembra odhajam. Nova šola. Novi ljudje. Lahko bom hodila okrog neponižana. Brez predsodkov. Nov človek. Svetu se bom lahko predstavila kot bom želela. O meni bodo lahko vedeli samo toliko, kot jim bom dovolila da vejo. Iz sebe bom lahko naredila novo osebo. Končno bom lahko normalna…
Zgodba je izmišljena.
Po dolgem času sem spet spet začela pisat zgodbo. Upam, da ste uživali v tem kratkem delu.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba! :heart_eyes::ok_hand::clap: Spremljam! :grinning:
Me lahko obveščaš o novih delih v moj kotiček?
Me lahko obveščaš o novih delih v moj kotiček?
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
I love it!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej!
Zenkrat mi je kar všeč, me že zanima, kako boš nadaljevala.
Kontekst je dober, opisovanje mi je všeč, bom vesela tudi če bo v prihodnje malo skrivnostnosti, ampak tvoja odločitev.
Nimam nekih kritik, razen par slovničnih pravil.
-- Besede, ki odražajo zanikanje in vsebujejo besedo NE, se pišejo narazen (ne sme(m, š), ne more, ne ve(m) ...) Če besede še vedno izražajo zanikanje pa nimajo neposredno besede NE v sestavi, se pišejo skupaj (nisem, nisi, nimam, noče ...)
-- Mogoče se še nisi učila, ali pa nisi poslušala pri pouku, ker se ta napaka dogaja precej pogosto, tudi pri odraslih. Tripičje (...), se piše ko se nekaj nadaljuje, ali je bilo prekinjeno. Če se beseda kot sama ne konča (sporoč...), med besedo in tripičjem ni presledka (sicer se lahko napise tudi sporoč-, ampak to je druga tema). Običajno je tak primer v pogovoru. Če nekaj naštevaš, ali pa samo nekdo nekaj govori, pa se beseda konča (sporočilo ...), pa je med besedo in tripičjem PRESLEDEK. Najbrž ni tako pomembno, ampak vidim, da veliko ljudi tega ne ve (mimogrede, to je samo pri tipkanju, kakor vem pri pisanju na papir takega pravila ni. Nisem prepričana, ker mi je to le enkrat omenila učiteljica slovenščine in se nisva poglabljali v slovnico).
Drugače pa nadaljuj, me že zanima kako :)
Lepo bodi,
~ dragon girl
Zenkrat mi je kar všeč, me že zanima, kako boš nadaljevala.
Kontekst je dober, opisovanje mi je všeč, bom vesela tudi če bo v prihodnje malo skrivnostnosti, ampak tvoja odločitev.
Nimam nekih kritik, razen par slovničnih pravil.
-- Besede, ki odražajo zanikanje in vsebujejo besedo NE, se pišejo narazen (ne sme(m, š), ne more, ne ve(m) ...) Če besede še vedno izražajo zanikanje pa nimajo neposredno besede NE v sestavi, se pišejo skupaj (nisem, nisi, nimam, noče ...)
-- Mogoče se še nisi učila, ali pa nisi poslušala pri pouku, ker se ta napaka dogaja precej pogosto, tudi pri odraslih. Tripičje (...), se piše ko se nekaj nadaljuje, ali je bilo prekinjeno. Če se beseda kot sama ne konča (sporoč...), med besedo in tripičjem ni presledka (sicer se lahko napise tudi sporoč-, ampak to je druga tema). Običajno je tak primer v pogovoru. Če nekaj naštevaš, ali pa samo nekdo nekaj govori, pa se beseda konča (sporočilo ...), pa je med besedo in tripičjem PRESLEDEK. Najbrž ni tako pomembno, ampak vidim, da veliko ljudi tega ne ve (mimogrede, to je samo pri tipkanju, kakor vem pri pisanju na papir takega pravila ni. Nisem prepričana, ker mi je to le enkrat omenila učiteljica slovenščine in se nisva poglabljali v slovnico).
Drugače pa nadaljuj, me že zanima kako :)
Lepo bodi,
~ dragon girl
0
Moj odgovor:
Hermione12
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
teža
Zdravo,
imam vprasanje na katerega zelim res popoln odgovor.
Kolikšna je približno normalna teža za velikost deklice150cm?
HVALA ZA VSAK ODGOVOR
Lep pozdrav,
težžžaaa
imam vprasanje na katerega zelim res popoln odgovor.
Kolikšna je približno normalna teža za velikost deklice150cm?
HVALA ZA VSAK ODGOVOR
Lep pozdrav,
težžžaaa
Vprašanje
Če si tekmovalec, tekmovalka v Veseli šoli, te prosimo za odgovor. Vprašanje se glasi: Zakaj si naročen/a na Pil?
Na Pil sem naročen/a izključno zaradi Vesele šole.
(96)
Pil bi naročil/a tudi, če ne bi tekmoval/a v Veseli šoli.
(221)
Pila nimam naročenega, saj pri mentorici Vesele šole dobimo vse vsebine za tekmovanje.
(51)
