*i*Soraya*i*
Vse je potekalo dobro, dokler ni Rosa omenila, da bo svoje mesto vodje začasno predala Hailey.
»Hailey?!« se je razburil Luca. »Hailey sploh ne zna obraniti sebe, kako bo potem obranila tabor?!«
Hailey je bila videti, kot da ji je slabo.
»Za to boste poskrbeli vi. Več vas je,« je rekla Rosa. »In Hailey najbolj zaupam.«
Očitno je to Luca utišalo, saj se je nehal pritoževati.
»Jutri ob osmih zjutraj odidemo. Pheobe, nam lahko prineseš povoje, obliže, nekaj zdravil, prvo pomoč? Soraya bo vzela nož, Chase vzemi svoj meč, jaz bom vzela nož in meč. Chase…,« – nekaj mu je zašepetala na uho in pokimal ji je – »Dobro. To je to. Sestanka je konec.«
Luca je prvi odšel. Rosa mi je pomignila, naj pridem k njej. Pheobe se je odpravila po povoje, Hailey in Jack pa ste se odpravila ven. Ostali smo le mi trije s Chaseom.
»Torej.« Rosa je s svojega vratu vzela zvezdni kamen. »Kamen mi zadnje čase pošilja čudne sanje. Razmišljala sem o njih. Večina jih je o moji preteklosti. Nekatere mi kažejo majhne delčke prihodnosti in skrivališč drugih kamnov. Mislim, da vem, kje je prvi.« Naredila je kratek premor. »Vodni je na dnu Kristalnega jezera, videla sem ga že.«
»To je približno en teden stran,« je rekel Chase. »Nekaj dni z vlakom ali avtom. Peš… ja, približno en teden.«
»Kako to veš?« ga je vprašala Rosa. Chase je skomignil.
»Vem, pač.«
»Kaj pa Charlie?« sem vprašala.
»Poznam nekoga, ki bi morda vedel, kje je,« je rekla Rosa. Pokimala sem. Dobro. Reševanje Charlieja je bilo še vedno na seznamu. V glavi so mi še vedno odmevali glasovi: *i*»Ne zapravljaj časa. Vzemi nas in pomagali ti bomo. Osvobodi nas. Pomagaj nam, in Charlie lahko preživi. Če ne bo umrl. Kmalu. Ne lažemo. Nikoli ne lažemo.«*i*
»Soraya? Soraya!«
»Hm?« Zmedeno sem pogledala Roso.
»Vprašala sem, če ti bo všeč, če vzameš samo nož namesto meča,« je rekla.
»Ja, itak.« Začela sem večati luknjo na kolenu svojih hlač. Itak, da mi ni bilo. Mečevati sem se znala, noži pa…, no, niso mi bili preveč všeč.
»Spakirajta samo nujne stvari, da nahrbtniki ne bodo pretežki,« nama je naročila Rosa.
»Okej,« sem zamrmrala. Rosa je vstala.
»Jutri ob osmih zjutraj, tukaj,« je rekla Rosa. Potem se je odpravila iz hiše. »Tudi jaz moram spakirati.« Izginila je skozi vrata. S Chaseom sva ostala sama.
»Prav ima. Tudi jaz bi moral spakirat.« Vstal je in odšel. Ostala sem sama s svojimi mislimi.
*i*»In Charlie, Soraya? Kaj pa on? Ne zapravljaj časa. Vzemi nas in pomagali ti bomo. Osvobodi nas. Pomagaj nam, in Charlie lahko preživi. Če ne bo umrl. Kmalu. Ne lažemo. Nikoli ne lažemo.«*i*
Zprla sem oči in stresla u glavo. *i*Nehajte,*i* sem pomislila. Prisilila sem jih, da so utihnili.
Rosa me je pokonci vrgla že ob šestih zjutraj. Bila je že povsem pripravljena za odhod.
»Obleci se, pojej in vzemi stvari. Pol sedme se dobimo pri vhodu v tabor,« mi je ukazala in me zmedeno, napol spečo pustila v sobi. Seveda sem jo ubogala. Pohitela sem, da sem se v pol ure povsem pripravila. Za s seboj nisem imela vzeti veliko stvari. Le rezervna oblačila, hrano, knjigo v španščini in nož. Lase sem si spela v visok čop in čez pulover oblekla jakno. Obula sem se in se tiho odpravila proti vhodu v tabor. Nisem vedela, zakaj me je Rosa zbudila že dve uri pred načrtovanim odhodom, a sem ji zaupala. Chasea in Roso sem zagledala, ko sta se pred vhodom resno pogovarjala. Ko sem prišla bliže, sta utihnila.
»Hm… Zakaj si me zbudila dve uri pred odhododm?« sem vprašala.
»*i*Zdaj*i* je odhod. Moramo oditi prej. Hailey sem pustila sporočilo na mizi,« je rekla Rosa. »Pridita.« Začela je hoditi in mirno stopila iz tabora. Ko je videla, da ji ne slediva, se je obrnila.
»No?« je vprašala in dvignila obrv. Chase je odšel k njej in sledila sem mu. Odpravili smo se.
»Nekaj poti bomo prevozili z vlakom,« je rekla Rosa. Pred nami je razgrnila zemljevid. Z rdečim markerjem je označila našo pot. Bila je presenetljivo dolga in vijugasta.
»Zato moramo na železniško postajo, ki je kilometer stran od tu,« je rekla Rosa. Lepo. Prehodili smo že približno tri kilometre.
»Končno! Lahko bomo sedeli,« je veselo rekel Chase.
»Ali stali,« ga je dopolnila Rosa. Chase je zavzdihnil. Nenadoma se je zaslišal šum. Rosa se je avtomatično obrnila. Belko, ko je sedela na moji roki, sem spravila v notranjost jakne in izvlekla nož. Chase je iz nožnice potegnil meč. Nad nami se je dvignila senca in nov glas je rekel: »Oooo, poglej, poglej! Kaj pa imamo tu?«
Vse je potekalo dobro, dokler ni Rosa omenila, da bo svoje mesto vodje začasno predala Hailey.
»Hailey?!« se je razburil Luca. »Hailey sploh ne zna obraniti sebe, kako bo potem obranila tabor?!«
Hailey je bila videti, kot da ji je slabo.
»Za to boste poskrbeli vi. Več vas je,« je rekla Rosa. »In Hailey najbolj zaupam.«
Očitno je to Luca utišalo, saj se je nehal pritoževati.
»Jutri ob osmih zjutraj odidemo. Pheobe, nam lahko prineseš povoje, obliže, nekaj zdravil, prvo pomoč? Soraya bo vzela nož, Chase vzemi svoj meč, jaz bom vzela nož in meč. Chase…,« – nekaj mu je zašepetala na uho in pokimal ji je – »Dobro. To je to. Sestanka je konec.«
Luca je prvi odšel. Rosa mi je pomignila, naj pridem k njej. Pheobe se je odpravila po povoje, Hailey in Jack pa ste se odpravila ven. Ostali smo le mi trije s Chaseom.
»Torej.« Rosa je s svojega vratu vzela zvezdni kamen. »Kamen mi zadnje čase pošilja čudne sanje. Razmišljala sem o njih. Večina jih je o moji preteklosti. Nekatere mi kažejo majhne delčke prihodnosti in skrivališč drugih kamnov. Mislim, da vem, kje je prvi.« Naredila je kratek premor. »Vodni je na dnu Kristalnega jezera, videla sem ga že.«
»To je približno en teden stran,« je rekel Chase. »Nekaj dni z vlakom ali avtom. Peš… ja, približno en teden.«
»Kako to veš?« ga je vprašala Rosa. Chase je skomignil.
»Vem, pač.«
»Kaj pa Charlie?« sem vprašala.
»Poznam nekoga, ki bi morda vedel, kje je,« je rekla Rosa. Pokimala sem. Dobro. Reševanje Charlieja je bilo še vedno na seznamu. V glavi so mi še vedno odmevali glasovi: *i*»Ne zapravljaj časa. Vzemi nas in pomagali ti bomo. Osvobodi nas. Pomagaj nam, in Charlie lahko preživi. Če ne bo umrl. Kmalu. Ne lažemo. Nikoli ne lažemo.«*i*
»Soraya? Soraya!«
»Hm?« Zmedeno sem pogledala Roso.
»Vprašala sem, če ti bo všeč, če vzameš samo nož namesto meča,« je rekla.
»Ja, itak.« Začela sem večati luknjo na kolenu svojih hlač. Itak, da mi ni bilo. Mečevati sem se znala, noži pa…, no, niso mi bili preveč všeč.
»Spakirajta samo nujne stvari, da nahrbtniki ne bodo pretežki,« nama je naročila Rosa.
»Okej,« sem zamrmrala. Rosa je vstala.
»Jutri ob osmih zjutraj, tukaj,« je rekla Rosa. Potem se je odpravila iz hiše. »Tudi jaz moram spakirati.« Izginila je skozi vrata. S Chaseom sva ostala sama.
»Prav ima. Tudi jaz bi moral spakirat.« Vstal je in odšel. Ostala sem sama s svojimi mislimi.
*i*»In Charlie, Soraya? Kaj pa on? Ne zapravljaj časa. Vzemi nas in pomagali ti bomo. Osvobodi nas. Pomagaj nam, in Charlie lahko preživi. Če ne bo umrl. Kmalu. Ne lažemo. Nikoli ne lažemo.«*i*
Zprla sem oči in stresla u glavo. *i*Nehajte,*i* sem pomislila. Prisilila sem jih, da so utihnili.
Rosa me je pokonci vrgla že ob šestih zjutraj. Bila je že povsem pripravljena za odhod.
»Obleci se, pojej in vzemi stvari. Pol sedme se dobimo pri vhodu v tabor,« mi je ukazala in me zmedeno, napol spečo pustila v sobi. Seveda sem jo ubogala. Pohitela sem, da sem se v pol ure povsem pripravila. Za s seboj nisem imela vzeti veliko stvari. Le rezervna oblačila, hrano, knjigo v španščini in nož. Lase sem si spela v visok čop in čez pulover oblekla jakno. Obula sem se in se tiho odpravila proti vhodu v tabor. Nisem vedela, zakaj me je Rosa zbudila že dve uri pred načrtovanim odhodom, a sem ji zaupala. Chasea in Roso sem zagledala, ko sta se pred vhodom resno pogovarjala. Ko sem prišla bliže, sta utihnila.
»Hm… Zakaj si me zbudila dve uri pred odhododm?« sem vprašala.
»*i*Zdaj*i* je odhod. Moramo oditi prej. Hailey sem pustila sporočilo na mizi,« je rekla Rosa. »Pridita.« Začela je hoditi in mirno stopila iz tabora. Ko je videla, da ji ne slediva, se je obrnila.
»No?« je vprašala in dvignila obrv. Chase je odšel k njej in sledila sem mu. Odpravili smo se.
»Nekaj poti bomo prevozili z vlakom,« je rekla Rosa. Pred nami je razgrnila zemljevid. Z rdečim markerjem je označila našo pot. Bila je presenetljivo dolga in vijugasta.
»Zato moramo na železniško postajo, ki je kilometer stran od tu,« je rekla Rosa. Lepo. Prehodili smo že približno tri kilometre.
»Končno! Lahko bomo sedeli,« je veselo rekel Chase.
»Ali stali,« ga je dopolnila Rosa. Chase je zavzdihnil. Nenadoma se je zaslišal šum. Rosa se je avtomatično obrnila. Belko, ko je sedela na moji roki, sem spravila v notranjost jakne in izvlekla nož. Chase je iz nožnice potegnil meč. Nad nami se je dvignila senca in nov glas je rekel: »Oooo, poglej, poglej! Kaj pa imamo tu?«
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super je!!!!! :heart_eyes:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ful dobro pišeš.
1
Moj odgovor:
Nerazumem
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Nerazumem
Hej, torej js pac ne razumem teh besed k jih usi skos uporablajo in me ful moti kr se kr neki za mano derejo in nimam pojma kaj to pomen. Torej ce bi mi loh plis razlozil skibidi ohio, sigma, giat (nekj tazga govorijo pac ks res nevem kako se napise) pa ce je se kej tazga k sm pozabla napisat. Btw stara sm 13.
hvala za odgovoreeeee :heart::heart::heart:
hvala za odgovoreeeee :heart::heart::heart:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Ne vem kako si ustvariš svoj profil in kako ...