*i*Uživajte v branju!*i* <3
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Zadnje kar sem spomnim je, da sem zaslišala številna okna ki so se odprla in ljudi ki so se pogovarjali čez ulico ter to, da nisem doma.
Ugotovim, da glasovi prihajajo od spodaj.
Ne vem ne kako, in ne zakaj sem bila na strehi. Čeprav lačna in premražena sem srečna! Čakaj… lačna in srečna?! Šele takrat se spomnim, da sem končno zbežala in, da to niso bile le sanje. Lakota mi vedno dvigne še druga močna čustva kot jezo na gospodarja, ki mi je spet pozabil dati hrano; žalost, ko sem bila sama že tretji dan zapored… Tokrat pa sem srečna. Srečna da je vsega konec, srečna da sem prosta.
Vrtim se po strehi in skačem po dimnikih in uživam svobodo, ko zraven sebe začutim prisotnost. Skočim na noge in se prestrašeno obračam. Nikogar ni.
Zdi se, da nisem več v nevarnosti. Dobro. Ampak občutek, da me nekdo opazuje in vonj po smeteh je ostal. Živčno prestopam po drsečih strešnikih in zamahujem z repom.
Skoraj se pomirim, ko v kotičku očesa opazim senco. Tokrat se hitreje obrnem in vidim to senco izginiti za enim izmed dimnikov. »Je kdo tam?« po tiho vprašam.
»Dobra si,« se zasliši izza dimnika.
Iz sence stopi shujšana oranžno-rjava mačka z mirnim pogledom. Od mene je starejša le največ eno poletje. »Kdo si?« vprašam po nekaj trenutkih tišine. »Ah, tvoja rešiteljica sem, mar ne? Jaz sem te pripeljala sem, zato bi jaz prva morala vedeti, kdo si sploh ti?« sem dobila nazaj odgovor. »Prav. Sem Aira,« mačka se skremži ob mojem imenu, a nadaljujem kot, da ne bi opazila »sem potepuška mačka.« Tokrat neznanka zavije z očmi: »res si zanimiv mladič… da si upaš reči, da si potepuška mačka, mislim… to ni tako lahko veš,« malo vzvišeno reče.
»Kaj ni lahko?«
»Ja to, da si potepuška mačka, ni lahko!« še reče in utihne.
»Preizkuse moraš opraviti če hočeš sama tavati po ulicah. Pri tvojih letih težko verjamem da si jih opravila… In to, da si bila lačna, brez moči in brez zavetja je prav amaterska napaka,« spet utihne. Očitno rada govori z napetimi premori. »Pa še ime imaš kot kakšen perjavi ljubljenček,« še po tiho doda »Kako pa je tebi ime, kaj? In o kakšnih Preizkusih govoriš?« me zanima.»Prvič, moje ime ni pomembno,« odgovori, »in drugič: če sploh ne veš kaj so Preizkusi pa se lahko vrneš kar domov!« Da bi dodala dodaten pomen svojim besedam pokaže svoje kremplje ter močno zamahuje z repom. Brez glasu mi da vedeti, da jo moram ubogati.
»Ne, nikamor ne grem« odgovorim s kljubovalnim pogledom.
»Tudi prav. Nasvidenje Aira,« se poslovil in odide.
Odšla je. Spet sem sama.
Hotela sem razmišljati o tem, kako bom preživela, a mi nekako neznanka in njeni Preizkusi ne pustijo prostora za druge misli. Moram izvedeti več o tem.
Obrnem se in zakličem: »Hej! Počakaj!«.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Dober dan bralec/ka!
Najprej se ti moram zahvaliti za tvoj čas, da si prebral/a mojo zgodbo! Res hvala!
Zdaj pa moram povedati, da vsi delamo napake in če ste opazili kakšno pri moji zgodbi mi PROSIM napišite v komentarje ali pa v moj kotiček, da lahko zgodbo še izboljšam <3
Vedno sem vesela novih bralcev in podpore pri zgodbi :D
Ly:revolving_hearts:
*Galaxy Ginny*
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Zadnje kar sem spomnim je, da sem zaslišala številna okna ki so se odprla in ljudi ki so se pogovarjali čez ulico ter to, da nisem doma.
Ugotovim, da glasovi prihajajo od spodaj.
Ne vem ne kako, in ne zakaj sem bila na strehi. Čeprav lačna in premražena sem srečna! Čakaj… lačna in srečna?! Šele takrat se spomnim, da sem končno zbežala in, da to niso bile le sanje. Lakota mi vedno dvigne še druga močna čustva kot jezo na gospodarja, ki mi je spet pozabil dati hrano; žalost, ko sem bila sama že tretji dan zapored… Tokrat pa sem srečna. Srečna da je vsega konec, srečna da sem prosta.
Vrtim se po strehi in skačem po dimnikih in uživam svobodo, ko zraven sebe začutim prisotnost. Skočim na noge in se prestrašeno obračam. Nikogar ni.
Zdi se, da nisem več v nevarnosti. Dobro. Ampak občutek, da me nekdo opazuje in vonj po smeteh je ostal. Živčno prestopam po drsečih strešnikih in zamahujem z repom.
Skoraj se pomirim, ko v kotičku očesa opazim senco. Tokrat se hitreje obrnem in vidim to senco izginiti za enim izmed dimnikov. »Je kdo tam?« po tiho vprašam.
»Dobra si,« se zasliši izza dimnika.
Iz sence stopi shujšana oranžno-rjava mačka z mirnim pogledom. Od mene je starejša le največ eno poletje. »Kdo si?« vprašam po nekaj trenutkih tišine. »Ah, tvoja rešiteljica sem, mar ne? Jaz sem te pripeljala sem, zato bi jaz prva morala vedeti, kdo si sploh ti?« sem dobila nazaj odgovor. »Prav. Sem Aira,« mačka se skremži ob mojem imenu, a nadaljujem kot, da ne bi opazila »sem potepuška mačka.« Tokrat neznanka zavije z očmi: »res si zanimiv mladič… da si upaš reči, da si potepuška mačka, mislim… to ni tako lahko veš,« malo vzvišeno reče.
»Kaj ni lahko?«
»Ja to, da si potepuška mačka, ni lahko!« še reče in utihne.
»Preizkuse moraš opraviti če hočeš sama tavati po ulicah. Pri tvojih letih težko verjamem da si jih opravila… In to, da si bila lačna, brez moči in brez zavetja je prav amaterska napaka,« spet utihne. Očitno rada govori z napetimi premori. »Pa še ime imaš kot kakšen perjavi ljubljenček,« še po tiho doda »Kako pa je tebi ime, kaj? In o kakšnih Preizkusih govoriš?« me zanima.»Prvič, moje ime ni pomembno,« odgovori, »in drugič: če sploh ne veš kaj so Preizkusi pa se lahko vrneš kar domov!« Da bi dodala dodaten pomen svojim besedam pokaže svoje kremplje ter močno zamahuje z repom. Brez glasu mi da vedeti, da jo moram ubogati.
»Ne, nikamor ne grem« odgovorim s kljubovalnim pogledom.
»Tudi prav. Nasvidenje Aira,« se poslovil in odide.
Odšla je. Spet sem sama.
Hotela sem razmišljati o tem, kako bom preživela, a mi nekako neznanka in njeni Preizkusi ne pustijo prostora za druge misli. Moram izvedeti več o tem.
Obrnem se in zakličem: »Hej! Počakaj!«.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Dober dan bralec/ka!
Najprej se ti moram zahvaliti za tvoj čas, da si prebral/a mojo zgodbo! Res hvala!
Zdaj pa moram povedati, da vsi delamo napake in če ste opazili kakšno pri moji zgodbi mi PROSIM napišite v komentarje ali pa v moj kotiček, da lahko zgodbo še izboljšam <3
Vedno sem vesela novih bralcev in podpore pri zgodbi :D
Ly:revolving_hearts:
*Galaxy Ginny*
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Komaj čakam nov del:heart: Res ti gre dobro in res dobra zgodba :scream::heart::heart::heart:
SGirl
SGirl
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
uau komaj cakam na nov del. to ti gre res dobro od rok. :kissing_heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
kok dobrooooo
hitro nov del
vsec mi je tvoj stil pisanja zgodb(ce se tok rece)
hitro nov del
vsec mi je tvoj stil pisanja zgodb(ce se tok rece)
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Uuuu, napeto:heart_eyes:Waiting for the next part:wink:Ulala:kissing_heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zanimivo :D
Pazi, da ne boš menjala sedanjika in preteklika, kar se ti kar precej dogaja.
Poleg tega pa vsakič, ko spregovori druga oseba (oziroma mačka), moraš iti v novo vrstico. Nekaj časa si to delala, potem pa je bil en cel odstavek čisto zmeden. To bralcem pomaga, da jim ni treba ugotavljati kdo kaj govori.
-- No Name
P.S.: Vedni bolje ti gre, kar tako naprej ;)
Pazi, da ne boš menjala sedanjika in preteklika, kar se ti kar precej dogaja.
Poleg tega pa vsakič, ko spregovori druga oseba (oziroma mačka), moraš iti v novo vrstico. Nekaj časa si to delala, potem pa je bil en cel odstavek čisto zmeden. To bralcem pomaga, da jim ni treba ugotavljati kdo kaj govori.
-- No Name
P.S.: Vedni bolje ti gre, kar tako naprej ;)
0
To za sedanjik in preteklik me je že mama opozorila zato sem sama sebi naredila nalogo da probam v sedanjiku pisat ker je drugače kot pišem po navadi...
Tega, da vsakič ko druga oseba spregovori rabiš dat v drugo vrstico nisem vedela ampak se bom potrudila to upoštevat :)
Hvala ti za tvoj čas!
GG
Tega, da vsakič ko druga oseba spregovori rabiš dat v drugo vrstico nisem vedela ampak se bom potrudila to upoštevat :)
Hvala ti za tvoj čas!
GG
Osebno bi ti predlagala, da pišeš v času, ki ti je lažji, drugače boš imela veliko težav (verjemi, govorim iz osebnih izkušenj).
Za premi govor pa vzemi v roko kakšno knjigo, pa samo poglej kak dialog in boš videla kako je treba napisat, ni težko ;D
Za premi govor pa vzemi v roko kakšno knjigo, pa samo poglej kak dialog in boš videla kako je treba napisat, ni težko ;D
Moj odgovor:
Tezavica
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mala tezavica
Okejjj...to je tak cudno ampak jaz se torej pod pazduhami brijem tak na 2 dni. In pol se mi vedno nardijo kot neki rdeci izpuscaji. Nvm kaj naj nardim. Ma kdo kako idejo?
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(177)
Srednje.
(130)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
.............le, da je mrož malce bolj prijazen ...
kaj da hel je toooooooo :joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::rofl::rofl::rof
ful dobr sam mogoc bi lahk un del z nozem ...
ce nehas pisat bom posala geografijo. ...