hojla.
najprej se naslov ne bo povezoval s tem kar je napisano spodaj a vse še pride do ključnega dela.
uživajte.
***
Ob pogledu na mojo roko me je kar zmrazilo. Vse kocine so se mi dvignile pokonci in v grlu sem čutila velik cmok bruhanja.
***
Ko sem se zbudila, sem se takoj oblekla, in se spravila v spodnje nadstropje. Tam je že čakala mama, prav tako oblečena in pripravljena, da me zapelje v šolo.
“Pa saj bi lahko šla sama, no,” sem se ji pritožila, a me, kot vedno, ni poslušala. Samo stala je in se mi smehljala.

Na urniku smo imeli prvo uro biologijo. Super. Pri biologiji sedim z Alice, ona je moja najboljša prijateljica. To šolsko leto se nam je pridružila in še zmeraj je malo plašna.
Usedla sem se na moj stol, označen z mojim imenom a zraven mene je samevalo Aliceino mesto, prazno. Pomislim, čudno, saj vedno sporoči, če bo kaj odsotna. Kakorkoli, ga. Houston je že začela govoriti in nas miriti zato sem prisluhnila. Vem kako zoprno je, če zamudiš tudi samo pol predavanja.

Učili smo se o aidsu. Učiteljica se je končno enkrat potrudila, da nam je pripravila ustrezno predstavitev in po pouku so vsi govorili samo o tem. Jaz pa sem imela nekakšen čuden občutek praznine. Verjetno, ker Alice ni bilo v šoli. Ampak ta občutek je bil nov. Včasih je bilo drugače...

Po biologiji smo imeli matematiko. Res je ne maram, ker me je g. Mally posedel zraven Victorie, ki je nesramna prav do vseh, razen Layle. Drugače pa mi je matematika kot predmet zelo všeč, saj je snov dokaj zanimiva. In tudi ni pretežko za razumevanje. Pa še, g. Mally je naš razrednik, zato smo danes gledali film, ker je bil včeraj zadnji dan prve konference. Ob vsaki priložnosti gledamo kakšen film, ki traja okoli pol ure. Potem obnavljamo vsebino ogledanega, da preveri našo pozornost. Prijazen je in če ne bi sedela poleg Victorie bi bil matematika moj najljubši predmet.

Victoria ima problem prav z vsemi. Ne mara učiteljev, pa čeprav je odlična od prvega dne v šoli. Ne mara sošolcev, čeprav so nekateri zelo prijazni in tudi luštni. Največ problema ima s sošolkami. Na vsakem vogalu išče probleme in spreti se hoče za vsago figo.

Po matematiki, ki je minila izredno hitro, smo imeli športno. Na poti sem srečala Cedrica, za katerega je stoprocentno videti, da je totalno zatrapan vame. Saj je kar vredu človek, in tudi po videzu se nekako ujema z mojim namišljenim popolnim fantom, ampak ta čas me nek občutek kar odvrača od fantov.

Pri športni smo začeli z rokometom. Končno. Moj oče je navdušen navijač, v svojih mladih letih je bil z ekipo svetovni in olimpijski prvak v rokometu. Z mamo sta se spoznala prav na eni od njegovih tekem. Zato smo jaz in moja mlajša brata dolžani ohranjati družinsko tradicijo in smo vsi zagrizeni v ta šport.
Pri športni sem prav sijala in Victoria je bila izredno ljubosumna, ker je navajena, da v vsem sije prav ona, nihče drug.
G. Angle, učitelj za športno je po uri pristopil do mene in me vprašal, če bi bila pripravljena biti sprejeta v rokometno ekipo naš šole. Trenirali bi skupaj, dvakrat na teden in hodili na tekme, ali gostovali druge šole. Seveda sem sprejela, z velikim navdušenjem, to je bila ena stvar, ki sem si jo res želela.

Kasneje smo imeli kemijo in tega se res nisem veselila. Pri kemiji sedim zraven Cedrica, to je v redu, vendar kemija res ni zanimiva. Vse ure se totalno vlečejo, so predolge. Zato se večino časa s Cedricom pogovarjava.
Danes se ni hotel pogovarjati, a razloga nisem vedela. Po uri kemije me je ujel pri vratih, ko sem odhajala iz učilnice.
“Amelie... no, razmišljal sem. In... no, bi... khm, hm, prišla k meni na večerjo, no lahko bi šla tudi ven jest, lahko bi naredila nalogo za, khm, kemijo... skupaj. Si za... ?”
To me je presenetilo, a sem poskusila ohraniti trezen obraz. Nasmehnila sem se mu in odgovorila:
“No, če že vabiš, bi pa lahko prišla. Nalogo, seveda, lahko narediva skupaj, jest bi šla pa ven. Rada bi šla v japonsko restavracijo, če imam kaj besede pri izbiri.”
Cedric se je sprostil in ušel mu je majhen izdih olajšanja.
“Seveda, ti izbiraš, no, če želiš, se lahko dobiva ob šestih, če ni prezgodaj.”
Seveda sem bila za. In tak lep dan se je tko lepo nadaljeval.

Po dvajset minutnem odmoru je do nas prišel g. Mally in nas obvestil, da zadnji dve uri odpadeta. Kar završelo je in učiteljica za psihologijo nas je prišla mirit iz učilnice.


Ko sem prišla domov sem se začela pripravljati za na “zmenek” saj sem vedela, da bom potrebovala ogromno časa.
***