Škripanje koles vozu je Fleurdesii rahlo kravžljalo živce. Ni je motilo le škripanje, temveč tudi ropot, ki se je slišal vedno, ko so kolesa zapeljala čez skalo. Bilo je skoraj tako kot nadležen in ubijalski zvok žlice, ki se podrsa ob krožnik. A na srečo tega ni utrpela slišati. S sabo namreč niso imeli ne krožnikov ne žlice. Oddahnila si je, a je kolo spet zaškripalo in morala je stisniti zobe, da ji ni prekipelo. Najhuje je bilo, da je zaškripalo vsakih nekaj sekund in to ob različnem času, saj je bilo odvisno, če so se kolesa podrgnila ob kovisko ploščo na čistem dnu voza ali ne. In vedno znova jo je zvok presenetil.
Edin izhod iz neprijetnega trušča so bile njene misli. Vedno so ji preplavljale glavo, ne glede na zvoke okoli nje. Včasih si je želela, da bi jih le prekinila in uživala v tišini, a ji ni uspelo. Ni jih slišala le, ko je pozabila nanje. Kar pa je bilo zadnji teden kar težko. Imela je velike zaloge časa, ki ga je lahko posvetila le sebi, saj je pogovor ni veselil. Prav tako ni vedela, kako bi ga začela. Vsak večer je sedla bliže h Calipsso in čakala, da ji besede zletijo iz ust, a se to ni zgodilo. Bilo je, kot bi prostor vplival na njeno voljo do govorjenja. Besede, primerne za pogovor, so ji odplavale iz glave in ni jih mogla ujeti ter pripeljati nazaj.
Želela si je, da bi Calipsso spregovorila z njo. Saj je, ampak besede so bile vedno enake: "Čas, da nadaljujemo pot, princesa," ali: "Ne pozabite si nadeti ogrinjala, princesa." Varuhinja je vedno poskrbela za princesino varnost in sicer s tem, da jo je prosila, da se zakrije z oblačili. Njeni rožnati valovi se niso smeli videti, prav tako njene bele pegice, ki si jih je brezvoljno zakrila z ličili. Prek las si je potegnila kapuco, za katero se je zdelo, da princesinim lasem spreminja barvo. Iz dneva v dan so bili žalostnejše in bolj rjave barve kot roza. Fleurdesia je bila prepričana, da je bilo krivo vzdušje.
Jesenski veter ji ni ustrezal. Pogrešala je pomladne sapice, še bolj pa zeleno in pisano naravo, ki jo je pomlad prinesla s sabo. Vse barvite rože in rdeča drevesa so s koncem poletja zbledela, z jesenjo pa popolnoma izginila. Listje, ki bi moralo cveteti na dolgih vejah, je ležalo na suhih tleh. A tako je bilo prav. Vsak letni čas je imel svoj pomen in kljub temu, da se je Fleurdesiina magija z odhodom toplih dni uravnovesila, je bila jesen sama po sebi prav posebna.
Kar jo je pri jeseni še toliko bolj žalostilo, je bila oseba, ki jo je spominjala nanjo. Tori. Fleurdesia je v tednu dni imela preveč časa, da bi razmišljala o nepomembnih stvareh kot škripanje koles vozu, zato so ji misli odplavale k prijateljici. *i* Za njo ne bom izgubljala solz, *i* je pomislila. *i* Za nikomer ne bom. *i* Tori je bila njena najboljša prijateljica, edina prava prijateljica, ki jo je dobila v svojih šestnajstih letih življenja. Biti princesa ni bilo lahko, saj ni smela preživeti veliko časa v vaseh, ki so bile tudi kar daleč. Tam so bili njeni vrstniki, s katerimi se bi morda lahko spoprijateljila, a kako bi se sploh družila z njimi? Bili so tako daleč in Fleurdesio so odnosi z ljudmi vedno rahlo strašili.
S Tori sta bili istih korenin, a Fleurdesia ni imela pojma, kako bi se temu reklo. Ni bilo pomembno, saj je bila Tori najboljši človek, kar jih je v življenju spoznala. Na njej je zelo redko videla mrk obraz in vedno se je veselila njenih kratkih poezij, ki jih je pisala za princeso. Začela jih je pisati že kot otrok in jih ni nehala pošiljati princesi tudi, ko sta izgubili možnost, da bi se videli. Res, da je bila zaprta v lastnem kraljestvu za štiri dolga leta, a ji je nekako uspelo poslati pisma s poezijami. Nekoč to ni bilo več mogoče in vzroka za zaprtje Jesenskega kraljestva niso vedeli, a prijateljici nikoli nista pozabili druga na drugo.
Ni želela razmišljati o njenem obupanem glasu, ki jo je rotil, naj jo vzame s seboj. Ni si oprostila, da ji ni ustregla, a kako bi to naredila? Njena mati je na potovanje dopustila oditi le Calipsso in enega izmed vojakov. Nikoli ne bi tvegala z vključevanjem Tori na dolgo in pomembno pot. Kljub temu je Fleurdesio pekla krivda, da se ni lepše poslovila od prijateljice. Ni je uspela objeti in Tori ji ni položila poljuba na čelo tako kot vedno, ko sta se videli. Želela je čutiti njene ustnice na svoji koži. Želela je videti njeno čudovito dolgo modro obleko, ki jo je rada nosila. Želela je, da bi še zadnjič slišala njen glas, ki ne bi bil jezen in razočaran, ampak vesel ter poln radosti ter sreče.
Ozrla se je h Calipsso, ki je sedela na zadnjem delu vozu ob torbah, ki so jih vzeli s seboj. Za trenutek jo je le opazovala, nato pa se premaknila k njej in sedla prav ob njo, da je lahko čutila dotik njenih oblačil na svojih. Navadila se je, da njeno telo ni oddajalo toplote, kar je ni prav nič motilo. Upala je le, da je bila Calipsso hvaležna za toploto Fleurdesiinega telesa.
"Pogrešaš angele?" je tiho vprašala po nekaj minjtah tišine. Calipsso je počasi pokimala. "Želim si, da bi jih videla, veš."
"Morda jih nekoč boste," je odvrnila.
"Morda jih bom pa res."
Mrzel veter je zapihal v njuna obraza in princesa se je stresla od mrazu, ki jo je spreletel. Globje se je zakopala v odejo, pod katero se je skrivala. Zavzdihnila je in pogledala Varuhinjo. Spraševala se je, če čuti mraz ali pa je le ne moti. *i* Ko bi le razumela angele. *i*
"Povej mi kaj o njih."
"O angelih?"
"Ja."
Calipsso se je vzravnala in pogledala na stran. Zdelo se je, da opazuje naravo okoli njih, a Fleurdesia je vedela, da je le zakopana v lastnih mislih. Zagotovo je pogrešala svojo družino in ostale angele iz Nebes. Zasmilila se ji je, zato je položila dlan na njeno rameno in jo rahlo stisnila. Čakala je, da se obrne nazaj k njej, a tega ni dočakala, prav tako ne odgovora. Nekaj jo je moralo res zaznamovati, da ni želela spregovoriti o lastni družini. *i* Rada bi vedela več o njeni preteklosti, *i* je pomislila princesa. *i* Ne drznem je spraševati. Vsak ima svoje skrivnosti, ki jih želi zadržati zase. Sem njena gospodarica, a kot prijateljica ji nikoli ne bi ukazala, da spregovori o nečem, kar mora ostati v njej *i*
Počasi je dlan zakopala nazaj v odejo in zaprla oči. Čeprav je bilo poldne, je bila utrujena od vožnje. Poslušala je lastno dihanje in nato odprla oči. Calipsso je bila nazaj v prejšnjem položaju in gledala nekam naprej, kjer je sedel vojak. Njen obraz ni bil prav nič žalosten ali na drugačn način spremenjen kot prej in v njenih očeh se niso bleščale solze. Bila je angel. Ni imela čustev, ki bi jih prikazala.
Edin izhod iz neprijetnega trušča so bile njene misli. Vedno so ji preplavljale glavo, ne glede na zvoke okoli nje. Včasih si je želela, da bi jih le prekinila in uživala v tišini, a ji ni uspelo. Ni jih slišala le, ko je pozabila nanje. Kar pa je bilo zadnji teden kar težko. Imela je velike zaloge časa, ki ga je lahko posvetila le sebi, saj je pogovor ni veselil. Prav tako ni vedela, kako bi ga začela. Vsak večer je sedla bliže h Calipsso in čakala, da ji besede zletijo iz ust, a se to ni zgodilo. Bilo je, kot bi prostor vplival na njeno voljo do govorjenja. Besede, primerne za pogovor, so ji odplavale iz glave in ni jih mogla ujeti ter pripeljati nazaj.
Želela si je, da bi Calipsso spregovorila z njo. Saj je, ampak besede so bile vedno enake: "Čas, da nadaljujemo pot, princesa," ali: "Ne pozabite si nadeti ogrinjala, princesa." Varuhinja je vedno poskrbela za princesino varnost in sicer s tem, da jo je prosila, da se zakrije z oblačili. Njeni rožnati valovi se niso smeli videti, prav tako njene bele pegice, ki si jih je brezvoljno zakrila z ličili. Prek las si je potegnila kapuco, za katero se je zdelo, da princesinim lasem spreminja barvo. Iz dneva v dan so bili žalostnejše in bolj rjave barve kot roza. Fleurdesia je bila prepričana, da je bilo krivo vzdušje.
Jesenski veter ji ni ustrezal. Pogrešala je pomladne sapice, še bolj pa zeleno in pisano naravo, ki jo je pomlad prinesla s sabo. Vse barvite rože in rdeča drevesa so s koncem poletja zbledela, z jesenjo pa popolnoma izginila. Listje, ki bi moralo cveteti na dolgih vejah, je ležalo na suhih tleh. A tako je bilo prav. Vsak letni čas je imel svoj pomen in kljub temu, da se je Fleurdesiina magija z odhodom toplih dni uravnovesila, je bila jesen sama po sebi prav posebna.
Kar jo je pri jeseni še toliko bolj žalostilo, je bila oseba, ki jo je spominjala nanjo. Tori. Fleurdesia je v tednu dni imela preveč časa, da bi razmišljala o nepomembnih stvareh kot škripanje koles vozu, zato so ji misli odplavale k prijateljici. *i* Za njo ne bom izgubljala solz, *i* je pomislila. *i* Za nikomer ne bom. *i* Tori je bila njena najboljša prijateljica, edina prava prijateljica, ki jo je dobila v svojih šestnajstih letih življenja. Biti princesa ni bilo lahko, saj ni smela preživeti veliko časa v vaseh, ki so bile tudi kar daleč. Tam so bili njeni vrstniki, s katerimi se bi morda lahko spoprijateljila, a kako bi se sploh družila z njimi? Bili so tako daleč in Fleurdesio so odnosi z ljudmi vedno rahlo strašili.
S Tori sta bili istih korenin, a Fleurdesia ni imela pojma, kako bi se temu reklo. Ni bilo pomembno, saj je bila Tori najboljši človek, kar jih je v življenju spoznala. Na njej je zelo redko videla mrk obraz in vedno se je veselila njenih kratkih poezij, ki jih je pisala za princeso. Začela jih je pisati že kot otrok in jih ni nehala pošiljati princesi tudi, ko sta izgubili možnost, da bi se videli. Res, da je bila zaprta v lastnem kraljestvu za štiri dolga leta, a ji je nekako uspelo poslati pisma s poezijami. Nekoč to ni bilo več mogoče in vzroka za zaprtje Jesenskega kraljestva niso vedeli, a prijateljici nikoli nista pozabili druga na drugo.
Ni želela razmišljati o njenem obupanem glasu, ki jo je rotil, naj jo vzame s seboj. Ni si oprostila, da ji ni ustregla, a kako bi to naredila? Njena mati je na potovanje dopustila oditi le Calipsso in enega izmed vojakov. Nikoli ne bi tvegala z vključevanjem Tori na dolgo in pomembno pot. Kljub temu je Fleurdesio pekla krivda, da se ni lepše poslovila od prijateljice. Ni je uspela objeti in Tori ji ni položila poljuba na čelo tako kot vedno, ko sta se videli. Želela je čutiti njene ustnice na svoji koži. Želela je videti njeno čudovito dolgo modro obleko, ki jo je rada nosila. Želela je, da bi še zadnjič slišala njen glas, ki ne bi bil jezen in razočaran, ampak vesel ter poln radosti ter sreče.
Ozrla se je h Calipsso, ki je sedela na zadnjem delu vozu ob torbah, ki so jih vzeli s seboj. Za trenutek jo je le opazovala, nato pa se premaknila k njej in sedla prav ob njo, da je lahko čutila dotik njenih oblačil na svojih. Navadila se je, da njeno telo ni oddajalo toplote, kar je ni prav nič motilo. Upala je le, da je bila Calipsso hvaležna za toploto Fleurdesiinega telesa.
"Pogrešaš angele?" je tiho vprašala po nekaj minjtah tišine. Calipsso je počasi pokimala. "Želim si, da bi jih videla, veš."
"Morda jih nekoč boste," je odvrnila.
"Morda jih bom pa res."
Mrzel veter je zapihal v njuna obraza in princesa se je stresla od mrazu, ki jo je spreletel. Globje se je zakopala v odejo, pod katero se je skrivala. Zavzdihnila je in pogledala Varuhinjo. Spraševala se je, če čuti mraz ali pa je le ne moti. *i* Ko bi le razumela angele. *i*
"Povej mi kaj o njih."
"O angelih?"
"Ja."
Calipsso se je vzravnala in pogledala na stran. Zdelo se je, da opazuje naravo okoli njih, a Fleurdesia je vedela, da je le zakopana v lastnih mislih. Zagotovo je pogrešala svojo družino in ostale angele iz Nebes. Zasmilila se ji je, zato je položila dlan na njeno rameno in jo rahlo stisnila. Čakala je, da se obrne nazaj k njej, a tega ni dočakala, prav tako ne odgovora. Nekaj jo je moralo res zaznamovati, da ni želela spregovoriti o lastni družini. *i* Rada bi vedela več o njeni preteklosti, *i* je pomislila princesa. *i* Ne drznem je spraševati. Vsak ima svoje skrivnosti, ki jih želi zadržati zase. Sem njena gospodarica, a kot prijateljica ji nikoli ne bi ukazala, da spregovori o nečem, kar mora ostati v njej *i*
Počasi je dlan zakopala nazaj v odejo in zaprla oči. Čeprav je bilo poldne, je bila utrujena od vožnje. Poslušala je lastno dihanje in nato odprla oči. Calipsso je bila nazaj v prejšnjem položaju in gledala nekam naprej, kjer je sedel vojak. Njen obraz ni bil prav nič žalosten ali na drugačn način spremenjen kot prej in v njenih očeh se niso bleščale solze. Bila je angel. Ni imela čustev, ki bi jih prikazala.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kako ganljivo. Zanimivo, lepo, žalostno, čustveno, popolno, fantastično, dostojanstveno,...
Z vsakim delom bolj vzljubim Fleurdesiin karakter, pač res si ustvarila nekaj popolnega. <3
Zgodba mi je tako zelo zelo všeč, da ne morem več s človeškimi besedami opisati vsega skupaj. Enostavno... fenomenalno. Čudovito, mega. In zdi se mi, da pišeš prav... elegantno. Prefinjeno. Profesionalno.
Sicer... zasledila sem tri manjše napakice...
V tretjem odstavku si napisala 'žalostnejše'. Jaz bi rekla, da je bolj prav 'bolj žalostne', ker če greš stopnjevat 'žalostno', bi jaz to izvedla: žalostno, bolj žalostno, najbolj žalostno. Nekako 'žalostnejše' ni najboljši približek, če me razumeš.
9. odstavek - napisala si 'minjtah' namesto minutah...
Na koncu predzadnjega odstavka si pozabila na končno ločilo - torej piko.
Ampak resnično, jaz živim za to zgodbo.
Sophie Donna
Z vsakim delom bolj vzljubim Fleurdesiin karakter, pač res si ustvarila nekaj popolnega. <3
Zgodba mi je tako zelo zelo všeč, da ne morem več s človeškimi besedami opisati vsega skupaj. Enostavno... fenomenalno. Čudovito, mega. In zdi se mi, da pišeš prav... elegantno. Prefinjeno. Profesionalno.
Sicer... zasledila sem tri manjše napakice...
V tretjem odstavku si napisala 'žalostnejše'. Jaz bi rekla, da je bolj prav 'bolj žalostne', ker če greš stopnjevat 'žalostno', bi jaz to izvedla: žalostno, bolj žalostno, najbolj žalostno. Nekako 'žalostnejše' ni najboljši približek, če me razumeš.
9. odstavek - napisala si 'minjtah' namesto minutah...
Na koncu predzadnjega odstavka si pozabila na končno ločilo - torej piko.
Ampak resnično, jaz živim za to zgodbo.
Sophie Donna
2
MAH. sem vedla, da ne morem napisat enega dela brez napak. pa sem se tako trudila in stokrat pregledala 🥲 okej slepa sem. in jah maš prav, žalostnejše se sliši zelooo čudno.
joj hvala ti, še posebej za zadnji stavek: "ampak resnično, jaz živim za to zgodbo." pač resss hvala ti to tako cenim, da nimam besed (kje vsakič dobiš ideje za tak dolg komentar? tko js ne znam pisat dolgih komentarjev čeprav bi rada)
omg ful mi tudi pomeni tisto, da pisem elegantno. to sm si vedno želela in ce mi ti to rečeš, potem zgleda, da sem osvojila svoj cilj. :D
hvala <33
joj hvala ti, še posebej za zadnji stavek: "ampak resnično, jaz živim za to zgodbo." pač resss hvala ti to tako cenim, da nimam besed (kje vsakič dobiš ideje za tak dolg komentar? tko js ne znam pisat dolgih komentarjev čeprav bi rada)
omg ful mi tudi pomeni tisto, da pisem elegantno. to sm si vedno želela in ce mi ti to rečeš, potem zgleda, da sem osvojila svoj cilj. :D
hvala <33
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Js nimam besed za to. Preprosto božansko je... Mwah, obožujem. <333
Tudi meni postaja Fleur iz dela v del bolj vsec, se bolj kakor ona me pa zanima Caipsso. Nekako me privlaci, rada bi izvedela vec o njej... Pa se tako skrivnostna je in umirjena... Ne vem zakaj, a je morda zame najljubsi karakter tukejle hahah, idk why...
Drugače pa si napisala se en TOP del, ki ga z besedami neb mogla prehvalt tako da bom preprosto rekla da je suprrrr haha.
To je to. :) Lep teden ti zelim. <333
13L
Tudi meni postaja Fleur iz dela v del bolj vsec, se bolj kakor ona me pa zanima Caipsso. Nekako me privlaci, rada bi izvedela vec o njej... Pa se tako skrivnostna je in umirjena... Ne vem zakaj, a je morda zame najljubsi karakter tukejle hahah, idk why...
Drugače pa si napisala se en TOP del, ki ga z besedami neb mogla prehvalt tako da bom preprosto rekla da je suprrrr haha.
To je to. :) Lep teden ti zelim. <333
13L
2
ohhh hvala ti, 12letnica (a nisi ti tko 13) <33
jahhh fleur niam ka rečt xD nsn ne boš verjela, ona meni ni fav iz zgodbe. tko. ni mi haha ampak lej mam pač vzdevk po njej, ker je kao glavna junakinja.
ja omg calipsso lej she carries the story. jaja razumem zaka je najljubši, ker meni je kinda tudi, no nevem tko vsi so mi xD (kk je čudno da avtor zgodbe piše kdo mu je najljubši ._.)
hvala resssss zlooooooo sm hvaležna tebi s temi dbest komentarcki <33
~fleur
jahhh fleur niam ka rečt xD nsn ne boš verjela, ona meni ni fav iz zgodbe. tko. ni mi haha ampak lej mam pač vzdevk po njej, ker je kao glavna junakinja.
ja omg calipsso lej she carries the story. jaja razumem zaka je najljubši, ker meni je kinda tudi, no nevem tko vsi so mi xD (kk je čudno da avtor zgodbe piše kdo mu je najljubši ._.)
hvala resssss zlooooooo sm hvaležna tebi s temi dbest komentarcki <33
~fleur
In ja, ubistvu sm 13 ampak me ne mot ce me po vzdevku klicss. sama se pa rajs podpisujem kot 13letnica. :)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
VILCA NA KROŽNIKU, ne žlica. vilca je hujš.
prebrala seeeem!
in waw ku doro opisuješ! ta njena občutja se zdijo tako živa in ja čist štekam da nikol ne veš ki rečt xD
dej hočem vedet ki o calipsso in teli njeni traumi al karkol pač jeeee (caleo<3(ja vem to je blo random))
napisala si da se njeni rožnati valovi niso smeli videti.... kodri mislš ane? pač valoviti lasje. pač mal čudn zveni valovi če veš ki mislm.
ful super pišeš, tko perfektno!
pa spet njena žalost glede tori....... ej a fleur je straight? k se mi zdi da je sam glede na to kko je opisovala tori sm mal podvomila...... imagine da tori umre in pol fleur misle da je umrla u prepričanju da je nima rada *-* dont u dare.
in komi čakam da bo pršla iz kraljestva da bo lahko se ne toko skrivala k pač jahhh vem da ji je ful smotano.
aja in komi res komi čakam da dobijo vas sej calipsso bo preživela ane in sej royy(al reef? sry mešam ju :/ ) bo oživel ane :cry:
pač dej napiš naprej čimprej da pridemo do psihičnih traum nsn bogi karakterji ampak res me ful zanima joj ku sm zlobna :)
lepo se mejjjjj<33
prebrala seeeem!
in waw ku doro opisuješ! ta njena občutja se zdijo tako živa in ja čist štekam da nikol ne veš ki rečt xD
dej hočem vedet ki o calipsso in teli njeni traumi al karkol pač jeeee (caleo<3(ja vem to je blo random))
napisala si da se njeni rožnati valovi niso smeli videti.... kodri mislš ane? pač valoviti lasje. pač mal čudn zveni valovi če veš ki mislm.
ful super pišeš, tko perfektno!
pa spet njena žalost glede tori....... ej a fleur je straight? k se mi zdi da je sam glede na to kko je opisovala tori sm mal podvomila...... imagine da tori umre in pol fleur misle da je umrla u prepričanju da je nima rada *-* dont u dare.
in komi čakam da bo pršla iz kraljestva da bo lahko se ne toko skrivala k pač jahhh vem da ji je ful smotano.
aja in komi res komi čakam da dobijo vas sej calipsso bo preživela ane in sej royy(al reef? sry mešam ju :/ ) bo oživel ane :cry:
pač dej napiš naprej čimprej da pridemo do psihičnih traum nsn bogi karakterji ampak res me ful zanima joj ku sm zlobna :)
lepo se mejjjjj<33
1
iiiiii tvoj komentarckkk :D
ja omg maš prov vilca tut sam nevem žlica se mi je zdelo mal bolj kul za napisat hehe.
caleo? (leo+calypso?) bahaha vidiš mene ko sploh ne poznam oseb pa uganem shipe 😏
jaja kodri sam valovi so se mi zdeli tko nevem fini? tko zanimiva beseda kap da tak opišeš lase xD
omg 😂 ne morm verjet da me sprasujes za sexuality od ludi iz moje zgodbe xD ma ok ti bom razkrila ko zaka ne (lej js dam pol characterjov lgbt žal mi je 🥲) ne fleur ni straight bolj bi je al neke sej ni niti pomembno 🥲 ali pač ampak do tja še dooolgo ne pridemo. btw kul teorija... mi daješ ideje ampak mam že vse splanirano hehehh nebom spreminjala.
haha reef je mrtev ne royy xD in lej naj ti neke rečem (spoil?). royy x reef je moj fav ship takda lahk nekak pričakuješ da nebo zaj ostal v krsti za vedno tko xD
PSIHIČNIH TRAUM 😂😭 ja sej veš js bi z veseljem preskočla do najjačih delov sam ka ko so še tko dauč pa še pot od fleur bo trajala tko par mescov 😭 i mean v zgodbi jo bom nardila mal krajšo kot drgač (če tole kdaj postane knjiga - kar nebo - bo njena pot res res dolga).
hvala za vseeeeeeeeeeeee <333
ja omg maš prov vilca tut sam nevem žlica se mi je zdelo mal bolj kul za napisat hehe.
caleo? (leo+calypso?) bahaha vidiš mene ko sploh ne poznam oseb pa uganem shipe 😏
jaja kodri sam valovi so se mi zdeli tko nevem fini? tko zanimiva beseda kap da tak opišeš lase xD
omg 😂 ne morm verjet da me sprasujes za sexuality od ludi iz moje zgodbe xD ma ok ti bom razkrila ko zaka ne (lej js dam pol characterjov lgbt žal mi je 🥲) ne fleur ni straight bolj bi je al neke sej ni niti pomembno 🥲 ali pač ampak do tja še dooolgo ne pridemo. btw kul teorija... mi daješ ideje ampak mam že vse splanirano hehehh nebom spreminjala.
haha reef je mrtev ne royy xD in lej naj ti neke rečem (spoil?). royy x reef je moj fav ship takda lahk nekak pričakuješ da nebo zaj ostal v krsti za vedno tko xD
PSIHIČNIH TRAUM 😂😭 ja sej veš js bi z veseljem preskočla do najjačih delov sam ka ko so še tko dauč pa še pot od fleur bo trajala tko par mescov 😭 i mean v zgodbi jo bom nardila mal krajšo kot drgač (če tole kdaj postane knjiga - kar nebo - bo njena pot res res dolga).
hvala za vseeeeeeeeeeeee <333
Moj odgovor:
Coll
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.