PisalnicaSmej se, če se še lahko.
1
valenti╰(*°▽°*)╯
Se zbudi Micka ob 4. zjutraj, v hišici na robu hribovske vasice nekje sredi Slovenije.
Gre Micka v hlev, da bi ga skidala. Čez nekaj trenutkov se zadere: “Janeeeeeeez, a si ti skidal hlev?”
Pa se Janez zadere nazaj: “Neeee, Micka, nisem.”
Pa Micka zaključi: “A, pol je bil pa že Borut tle.”
Gre Micka v hlev, da bi ga skidala. Čez nekaj trenutkov se zadere: “Janeeeeeeez, a si ti skidal hlev?”
Pa se Janez zadere nazaj: “Neeee, Micka, nisem.”
Pa Micka zaključi: “A, pol je bil pa že Borut tle.”
Moj odgovor:
Težava
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
hmm... mam problem
V glavnem, js ne maram svoje babi in svojega dedka po očetovi stvari zarad stvari k so se zgodile v preteklosti (psihično nasilje in fizično tudi). men gre na živce kr ju vseeen morem obiskovat in se delat da ju mam rada. to počnem za to, da bi bil moj oče srečen. ampak vsakič ko ju (še posebej njega) pogledam v oči, se spomnem na vse kar je naredil meni in sestrici. strah me je ko ga vidim, hkrati pa v meni tli jeza. o tem se ne morem z nikomer pogovarjat ker bi bil moj oče užaljen, mama razočarana itd..
hvala da ste prebrali. prosim odgovorite🥺
hvala da ste prebrali. prosim odgovorite🥺
