PisalnicaTudi dekle iz smetnjaka se zaljubi, 46. del
4
12. AVGUST
To poletje je bilo eno najboljših do sedaj. Pa ne zato, ker sem dopolnila osemnajst let. Ne, v mislih imam zmenke z Johnom. Bilo je čudovito. Skoraj vsak dan sva bila nekje in Alex je že dejal, da sploh več ne živim v naši hiši. Ampak življenje je treba uživati, kajne?
"Isabella, John je prisel! Imaš vse, kar rabiš, v kovčku?" zaslišim Franka iz kuhinje.
Danes z Johnom letim v New York na univerzo Columbia. Jaz bom tam študirala geografijo, John pa - seveda - zgodovino. Študij v tujini je zame velik prelom v življenju, saj nikoli nisem bila sama tako daleč od doma. A misel na študij skupaj z Johnom je bila res briljantna. Sicer bom pogrešala Franka in Alexa, s katerim sva se sedaj res povezavala, a obljubila sem jima, da bom pisala vsak teden.
"Vse imam, prihajam dol!" zakličem, ko dodam še fotoaparat. Brez njega pa res ne morem iti v mesto, ki nikoli ne spi.
Zadnjič si počesem svoje dolge rjave lase, nato pa nesem kovček po stopnicah do vhodnih vrat. Zagledam Johna, ki stoji pred svojo *i*Toyoto*i*, in še Franka z Alexom.
"Podaj mi kovček, Isabella. Dal ga bom v prtljažnik," prijazno reče John in podam mu moj velik kovček.
Medtem ko John hodi do prtljažnika, me Frank prime za ramo. "Pogrešala te bova," mi pove.
"Za božič bom že doma," ga razvedrim in ga objamem.
"Kaj pa jaz?"
Obrnem se in zagledam Alexa, ki me gleda z otožnimi zelenimi očmi. "Tudi ti dobiš objem," mu odvrnem in še njega objamem.
"Adijo Frank, Alex," še rečem in stopim k Johnu. "Res obljubim, da vama bom pisala vsak teden."
"Če ne boš pisala, ne boš dobila božičnega darila da veš!" se nasmeje Alex, jaz pa se mu nasmehnem nazaj. V New Yorku ne bom obdana z njegovimi šalami.
John sede na voznikov sedež, jaz pa se usedem zraven njega ter odprem okno. Ko John pritisne na plin, pomaham Franku in Alexu ter zavpijem: "Adijo, pogrešala vaju bom!"
Ko ne slišim več njunih vzkrikov, se ozrem proti Johnu. "Tako se veselim. Ne bi mogli biti bolje."
"Res ne bi moglo biti," mi odgovori in zavije na sosednjo ulico.
Jaz pa ga le poljubim na lice in se nasmehnem. Končno se mi odpira novo, srečnejše poglavje.
Lp, najsrečnejše dekle na svetu
To poletje je bilo eno najboljših do sedaj. Pa ne zato, ker sem dopolnila osemnajst let. Ne, v mislih imam zmenke z Johnom. Bilo je čudovito. Skoraj vsak dan sva bila nekje in Alex je že dejal, da sploh več ne živim v naši hiši. Ampak življenje je treba uživati, kajne?
"Isabella, John je prisel! Imaš vse, kar rabiš, v kovčku?" zaslišim Franka iz kuhinje.
Danes z Johnom letim v New York na univerzo Columbia. Jaz bom tam študirala geografijo, John pa - seveda - zgodovino. Študij v tujini je zame velik prelom v življenju, saj nikoli nisem bila sama tako daleč od doma. A misel na študij skupaj z Johnom je bila res briljantna. Sicer bom pogrešala Franka in Alexa, s katerim sva se sedaj res povezavala, a obljubila sem jima, da bom pisala vsak teden.
"Vse imam, prihajam dol!" zakličem, ko dodam še fotoaparat. Brez njega pa res ne morem iti v mesto, ki nikoli ne spi.
Zadnjič si počesem svoje dolge rjave lase, nato pa nesem kovček po stopnicah do vhodnih vrat. Zagledam Johna, ki stoji pred svojo *i*Toyoto*i*, in še Franka z Alexom.
"Podaj mi kovček, Isabella. Dal ga bom v prtljažnik," prijazno reče John in podam mu moj velik kovček.
Medtem ko John hodi do prtljažnika, me Frank prime za ramo. "Pogrešala te bova," mi pove.
"Za božič bom že doma," ga razvedrim in ga objamem.
"Kaj pa jaz?"
Obrnem se in zagledam Alexa, ki me gleda z otožnimi zelenimi očmi. "Tudi ti dobiš objem," mu odvrnem in še njega objamem.
"Adijo Frank, Alex," še rečem in stopim k Johnu. "Res obljubim, da vama bom pisala vsak teden."
"Če ne boš pisala, ne boš dobila božičnega darila da veš!" se nasmeje Alex, jaz pa se mu nasmehnem nazaj. V New Yorku ne bom obdana z njegovimi šalami.
John sede na voznikov sedež, jaz pa se usedem zraven njega ter odprem okno. Ko John pritisne na plin, pomaham Franku in Alexu ter zavpijem: "Adijo, pogrešala vaju bom!"
Ko ne slišim več njunih vzkrikov, se ozrem proti Johnu. "Tako se veselim. Ne bi mogli biti bolje."
"Res ne bi moglo biti," mi odgovori in zavije na sosednjo ulico.
Jaz pa ga le poljubim na lice in se nasmehnem. Končno se mi odpira novo, srečnejše poglavje.
Lp, najsrečnejše dekle na svetu
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Obožujem to zgodbo! Tako lepo se je vse popravilo! :heart::heart::heart:
Lp,
Ravenclawgirl
Lp,
Ravenclawgirl
0
Ni zakaj! Moje življenje so polepšale tvoje zgodbe. Vsak drugi dan sem se imela nečesa veseliti, pa najsi je bil dan še tako slab.
Lp,
Ravy
Lp,
Ravy
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
awwww koncnooo
0
Moj odgovor:
izcedek
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
A je to normalno?
Življoo, sem dekle staro 13 let in imam eno vprašanje. Par dni nazaj sem si na snapchatu snepala z enim tipom, ki je 1 leto starejši od mene. Najprej sva se pogovarjala, ko pa je bilo že pozno in sem mislila iti spat, me je vprašal, ali sem že kdaj videla pen*s. Rekla sem mu, da še nisem in naj se ne dela norca iz mojih (ne)izkušenj. Rekel je da s tem ni nič narobe in me je vprašal, ali si želim videti njegovega. Nisem vedela, kaj narediti, bala sem se, da če bom rekla ne, da se bo nehal pogovarjati z mano. Na koncu sem mu le rekla ja. Ni minila niti sekunda in že sem prejela njegovo golo fotografijo. Nisem vedela kaj odpisati, tako da sem mu poslala samo obraz. Vprašal me je, če mu jaz ne bom ničesar poslala. Bala sem se, da se bo nehal pogovarjati z mano, če mu ne bom ničesar poslala, tako da sem mu poslala svoje nude. Izmenjevanje slik se je nadaljevalo pribljižno 10 min, na kar je iz mene pritekel ćuden izcedek prosojne/bele barve. Zdelo se mi je čudno, saj je bilo to prvič, da se mi je kaj takega zgodilo. Ker je bolj izkušen in sem mislila, da bi mi znal svetovati, sem mu le poslala sliko. To sliko je nato screenshotal in me čez nekaj sekund blokiral. Hodiva na isto šolo, zato me skrbi, da ne bi ta slika začela krožiti naokoli. Prosim pomagajte, kaj naj naredim.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(177)
Srednje.
(130)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
.............le, da je mrož malce bolj prijazen ...
kaj da hel je toooooooo :joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::rofl::rofl::rof