Ojla!
Upam, da vam je bil prejšnji del všeč. Jaz sploh ne morem verjeti, da zdaj pišem že 10. del. No, zdaj ne bom več preveč govorila, tako da kar naprej k branju.
KRIMINALIST RODRIGUEZ
Po pogovoru z Emily Wiliams se odpravim iz bolnišnice. Pri vhodu me že čaka Veronica Hill. "Kaj ti je povedala?" me vpraša. Zavzdihnem in odgovorim: "Govorila je nekaj o sanjah, v katerih jo lovijo nekakšne sence, med njimi pa tudi Harperina lutka Chucky." Veronica se namršči in vpraša: "Ne obstaja o tej lutki tudi neka grozljivka?" "Ja. Govori se, da so grozljivke o Chuckyju narejene po resničnih dogodkih neke lutke z imenom Robert, katere lastnik Otto naj bi trdil, da je lutka kriva za vse nesreče, ki so se mu zgodile. Otto je o Robertu sicer govoril v prvi osebi, kot o živem človeku. Ko se je Robert znašel na okenski polici Ottove hiše za odrasle, so učenci začeli trditi, da so ga videli izginjati in znova pojavljati čez cel dan. Ko so po Ottovi smrti leta 1974 hišo kupili novi lastniki, naj bi na podstrešju slišali hihitanje in korake. Poleg tega se je zdelo, da se Robertov izraz spremeni, kadarkoli je kdo rekel kaj neprijetnega o Ottu." Nekaj časa v tišini hodiva stran od bolnišnice. Potem Veronica spregovori: "Grozljiva zgodba. Si prepričan, da je vse to res?" Skomignem z rameni: "Naj bi bilo. Lahko malo pobrskaš po spletu in boš videla. Tisti dan, ko smo odkrili Harperino lutko, sem malo pobrskal o njeni resnični zgodbi. Na čem je bila zgrajena in take stvari. Dobil sem celo spletno stran in dejansko celo zgodovino ustvarjanja lutke v filmih in zgodbo o Robertu. Lahko pogledaš, če hočeš." Spet nekaj časa v tišini hodiva. Potem Veronica tiho spregovori. "Kaj misliš, da se dogaja z Emily?" Spet skomignem z rameni. "Iskreno, nimam pojma. Zagotovo pa vem eno stvar. Emily je potrebno rešiti tega. Če ne, se v naslednjih sanjah, ne bo več prebudila. Potem bomo imeli še eno truplo," resno rečem. Vidim, da Veronica o tem ne želi več govoriti, zato zamenjam temo pogovora.
Končno pridem domov. Vstopim v kot vedno prazno hišo. Res bi si moral najti kakšno punco. Družba bi mi prav prišla, še posebno pri takih primerih. Ravno se zleknem na kavč in prižgem televizijo, ko mi zazvoni telefon. Zavzdihnem in sežem proti njemu. Kliče me moj šef, Leo Green. Oglasim se. "Lucas, ravnokar smo dobili poročilo o obdukciji Harperinega trupla. Vse..." Prekine ga. "Halo? Gospod Green?" zaskrbljeno vprašam. "Gospod Green, prekinja vas." V telefonu nekaj časa šumi, potem pa spet zaslišim šefov glas. "Harper sploh ni..." nadaljuje, potem pa glasno zavpije. "Leo?" ga pokličem. Slišim, kako panično diha, potem pa dahne: "Harper je sšž..." Zavem se, kaj se je zgodilo. Očitno imamo še eno truplo. Mojega šefa.
To je to za danes. Upam, da vam je bilo všeč. Naslednji del pride kmalu, do takrat pa uživajte v teh velikonočnih praznikih.
Pa še povezava do spletne strani o ustvarjanju zgodbe o lutki Chucky (ja, vse kar je povedal kriminalist, je res):
https://faroutmagazine.co.uk/creepy-true-story-chucky-childs-play/
Upam, da vam je bil prejšnji del všeč. Jaz sploh ne morem verjeti, da zdaj pišem že 10. del. No, zdaj ne bom več preveč govorila, tako da kar naprej k branju.
KRIMINALIST RODRIGUEZ
Po pogovoru z Emily Wiliams se odpravim iz bolnišnice. Pri vhodu me že čaka Veronica Hill. "Kaj ti je povedala?" me vpraša. Zavzdihnem in odgovorim: "Govorila je nekaj o sanjah, v katerih jo lovijo nekakšne sence, med njimi pa tudi Harperina lutka Chucky." Veronica se namršči in vpraša: "Ne obstaja o tej lutki tudi neka grozljivka?" "Ja. Govori se, da so grozljivke o Chuckyju narejene po resničnih dogodkih neke lutke z imenom Robert, katere lastnik Otto naj bi trdil, da je lutka kriva za vse nesreče, ki so se mu zgodile. Otto je o Robertu sicer govoril v prvi osebi, kot o živem človeku. Ko se je Robert znašel na okenski polici Ottove hiše za odrasle, so učenci začeli trditi, da so ga videli izginjati in znova pojavljati čez cel dan. Ko so po Ottovi smrti leta 1974 hišo kupili novi lastniki, naj bi na podstrešju slišali hihitanje in korake. Poleg tega se je zdelo, da se Robertov izraz spremeni, kadarkoli je kdo rekel kaj neprijetnega o Ottu." Nekaj časa v tišini hodiva stran od bolnišnice. Potem Veronica spregovori: "Grozljiva zgodba. Si prepričan, da je vse to res?" Skomignem z rameni: "Naj bi bilo. Lahko malo pobrskaš po spletu in boš videla. Tisti dan, ko smo odkrili Harperino lutko, sem malo pobrskal o njeni resnični zgodbi. Na čem je bila zgrajena in take stvari. Dobil sem celo spletno stran in dejansko celo zgodovino ustvarjanja lutke v filmih in zgodbo o Robertu. Lahko pogledaš, če hočeš." Spet nekaj časa v tišini hodiva. Potem Veronica tiho spregovori. "Kaj misliš, da se dogaja z Emily?" Spet skomignem z rameni. "Iskreno, nimam pojma. Zagotovo pa vem eno stvar. Emily je potrebno rešiti tega. Če ne, se v naslednjih sanjah, ne bo več prebudila. Potem bomo imeli še eno truplo," resno rečem. Vidim, da Veronica o tem ne želi več govoriti, zato zamenjam temo pogovora.
Končno pridem domov. Vstopim v kot vedno prazno hišo. Res bi si moral najti kakšno punco. Družba bi mi prav prišla, še posebno pri takih primerih. Ravno se zleknem na kavč in prižgem televizijo, ko mi zazvoni telefon. Zavzdihnem in sežem proti njemu. Kliče me moj šef, Leo Green. Oglasim se. "Lucas, ravnokar smo dobili poročilo o obdukciji Harperinega trupla. Vse..." Prekine ga. "Halo? Gospod Green?" zaskrbljeno vprašam. "Gospod Green, prekinja vas." V telefonu nekaj časa šumi, potem pa spet zaslišim šefov glas. "Harper sploh ni..." nadaljuje, potem pa glasno zavpije. "Leo?" ga pokličem. Slišim, kako panično diha, potem pa dahne: "Harper je sšž..." Zavem se, kaj se je zgodilo. Očitno imamo še eno truplo. Mojega šefa.
To je to za danes. Upam, da vam je bilo všeč. Naslednji del pride kmalu, do takrat pa uživajte v teh velikonočnih praznikih.
Pa še povezava do spletne strani o ustvarjanju zgodbe o lutki Chucky (ja, vse kar je povedal kriminalist, je res):
https://faroutmagazine.co.uk/creepy-true-story-chucky-childs-play/
Odgovori:
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(20)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(9)
Šport me na sploh ne zanima.
(13)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Moj google je tudi takšen
Res ful cuteeeeee:heart_eyes::hearts:🥳






Pisalnica