Pisalnica
Hiii!
Hvala za vse lajke in prijazne komentarje iz prejšnjih delov. Veliko mi pomenijo. Zdaj pa kar naprej k branju te zgodbe.
Zbudim se. Poskušam zbistriti pogled. Ležim na mehki postelji. Vse okoli mene je belo. Pogled se mi končno zbistri in ugotovim, kje sem. V bolnišnici blizu univerze Yale. Pogledam okoli sebe. Poleg mene na stolu sedi... Kriminalist Rodriguez? "Dober dan, gospodična Wiliams," me pozdravi in se mi pomirjujoče nasmehne. "Veš, zakaj si tu?" Nekaj časa razmišljam, potem pa se spomnim. Tiste grozljive sanje, ki sem jih imela že prej. Chucky, ki me dvakrat zabode v hrbet. Sence, ki se mi približujejo. Kri na mojih rokah. Kriminalist opazi moj izraz, ko razmišljam o tem. "No, očitno se spomniš," se nasmehne, potem pa se takoj zresni. "Najbolj pa nas vse zanima, kako so te lahko zabodli, čeprav sta te tvoji prijateljici imeli cel čas na očeh." Pozorno me pogleda. Drgetaje vzdihnem. "Te sanje." Kriminalist Rodriguez se namršči in se nagne proti meni: "Kakšne sanje, Emily?" Pogledam ga in rečem: "Se spomnite tistega gozda za hišo Moorovih?" Pokima. Nadaljujem: "Vsakič, ko spim, sem v njem. In vedno me nekaj lovi in napada. To noč me je Harperina lutka Chucky dvakrat zabodla v hrbet. Do zdaj sem si vedno mislila, da so to samo sanje, da mi ne morejo škodovati. Ko pa sem se to noč zbudila, sem čutila rane na hrbtu in ko sem z roko segla tja, je bila tam kri. Vse je bilo res. Kot da bi zaspala in se nekako teleportirala v tisti gozd, se tam zbudila in bežala pred tistimi sencami ter se potem spet znašla v postelji. Zdaj sploh ne vem, če bom po tem dogoku lahko spala. Kaj, če me bodo v naslednjih sanjah ubili? Nočem umreti." Zadnje besede sem izustila čisto histerična in kriminalist me prime za roko. Dotik me malo pomiri. "Vse bo v redu," zašepeta. "Ugotovili bomo, kako to ustaviti. Obljubim." Nekaj časa se v tišini gledava. Potem umaknem pogled in se naslonim na blazino. "Prav," rečem. "Samo poskrbite, da bo to kmalu. Če ne bo že prepozno.
Upam, da je všeč. Jutri napišem naslednji del, tokrat bom opisovala, kaj se bo dogajalo kriminalistu Rodriguezu. Do takrat pa vam želim čim lepše velikonoče praznike še naprej.
Hvala za vse lajke in prijazne komentarje iz prejšnjih delov. Veliko mi pomenijo. Zdaj pa kar naprej k branju te zgodbe.
Zbudim se. Poskušam zbistriti pogled. Ležim na mehki postelji. Vse okoli mene je belo. Pogled se mi končno zbistri in ugotovim, kje sem. V bolnišnici blizu univerze Yale. Pogledam okoli sebe. Poleg mene na stolu sedi... Kriminalist Rodriguez? "Dober dan, gospodična Wiliams," me pozdravi in se mi pomirjujoče nasmehne. "Veš, zakaj si tu?" Nekaj časa razmišljam, potem pa se spomnim. Tiste grozljive sanje, ki sem jih imela že prej. Chucky, ki me dvakrat zabode v hrbet. Sence, ki se mi približujejo. Kri na mojih rokah. Kriminalist opazi moj izraz, ko razmišljam o tem. "No, očitno se spomniš," se nasmehne, potem pa se takoj zresni. "Najbolj pa nas vse zanima, kako so te lahko zabodli, čeprav sta te tvoji prijateljici imeli cel čas na očeh." Pozorno me pogleda. Drgetaje vzdihnem. "Te sanje." Kriminalist Rodriguez se namršči in se nagne proti meni: "Kakšne sanje, Emily?" Pogledam ga in rečem: "Se spomnite tistega gozda za hišo Moorovih?" Pokima. Nadaljujem: "Vsakič, ko spim, sem v njem. In vedno me nekaj lovi in napada. To noč me je Harperina lutka Chucky dvakrat zabodla v hrbet. Do zdaj sem si vedno mislila, da so to samo sanje, da mi ne morejo škodovati. Ko pa sem se to noč zbudila, sem čutila rane na hrbtu in ko sem z roko segla tja, je bila tam kri. Vse je bilo res. Kot da bi zaspala in se nekako teleportirala v tisti gozd, se tam zbudila in bežala pred tistimi sencami ter se potem spet znašla v postelji. Zdaj sploh ne vem, če bom po tem dogoku lahko spala. Kaj, če me bodo v naslednjih sanjah ubili? Nočem umreti." Zadnje besede sem izustila čisto histerična in kriminalist me prime za roko. Dotik me malo pomiri. "Vse bo v redu," zašepeta. "Ugotovili bomo, kako to ustaviti. Obljubim." Nekaj časa se v tišini gledava. Potem umaknem pogled in se naslonim na blazino. "Prav," rečem. "Samo poskrbite, da bo to kmalu. Če ne bo že prepozno.
Upam, da je všeč. Jutri napišem naslednji del, tokrat bom opisovala, kaj se bo dogajalo kriminalistu Rodriguezu. Do takrat pa vam želim čim lepše velikonoče praznike še naprej.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo dobroo.
Komaj cakam še is strani kriminalista.
Komaj cakam še is strani kriminalista.
1
Moj odgovor:
pinazelva
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
šolaaaa stresssssss
:tired_face::sob::sob::sob:Hejj,
okej js sm 9 razred in imamo tolk usega pač js nemorm vec v šoli mi ne gre nevem ka fajn mislim mam tk 3 4 2 sam ja ta tedn pišem v petek zgodovino in mamo vedno took težke teste in sm se premal učila pol jutr biologijo spet sprašuje morm dobi4 sam se nč nism učila ker sm čist pozabla še na to pol v četrtek slovenscino pa kemijo sm uprašana ko mi tud ne gre nevem ka fajn pol naslednji tedn fizika spet mi ne gre rada bi mela 3 noo morm met pa še angleščina ko pa glih kumi da mam 2 plisss help gre se mi za čim boljse ocene pa se probam učit spoti sam preprosto negre ker je preveč useh testov sprašvanj
okej js sm 9 razred in imamo tolk usega pač js nemorm vec v šoli mi ne gre nevem ka fajn mislim mam tk 3 4 2 sam ja ta tedn pišem v petek zgodovino in mamo vedno took težke teste in sm se premal učila pol jutr biologijo spet sprašuje morm dobi4 sam se nč nism učila ker sm čist pozabla še na to pol v četrtek slovenscino pa kemijo sm uprašana ko mi tud ne gre nevem ka fajn pol naslednji tedn fizika spet mi ne gre rada bi mela 3 noo morm met pa še angleščina ko pa glih kumi da mam 2 plisss help gre se mi za čim boljse ocene pa se probam učit spoti sam preprosto negre ker je preveč useh testov sprašvanj
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
GIRL TACOSE TI KUPIM ČE BOS VEC OBJAVLJALA ...
