Pisalnica
Hiii!
Hvala za vse lajke in prijazne komentarje iz prejšnjih delov. Veliko mi pomenijo. Zdaj pa kar naprej k branju te zgodbe.
Zbudim se. Poskušam zbistriti pogled. Ležim na mehki postelji. Vse okoli mene je belo. Pogled se mi končno zbistri in ugotovim, kje sem. V bolnišnici blizu univerze Yale. Pogledam okoli sebe. Poleg mene na stolu sedi... Kriminalist Rodriguez? "Dober dan, gospodična Wiliams," me pozdravi in se mi pomirjujoče nasmehne. "Veš, zakaj si tu?" Nekaj časa razmišljam, potem pa se spomnim. Tiste grozljive sanje, ki sem jih imela že prej. Chucky, ki me dvakrat zabode v hrbet. Sence, ki se mi približujejo. Kri na mojih rokah. Kriminalist opazi moj izraz, ko razmišljam o tem. "No, očitno se spomniš," se nasmehne, potem pa se takoj zresni. "Najbolj pa nas vse zanima, kako so te lahko zabodli, čeprav sta te tvoji prijateljici imeli cel čas na očeh." Pozorno me pogleda. Drgetaje vzdihnem. "Te sanje." Kriminalist Rodriguez se namršči in se nagne proti meni: "Kakšne sanje, Emily?" Pogledam ga in rečem: "Se spomnite tistega gozda za hišo Moorovih?" Pokima. Nadaljujem: "Vsakič, ko spim, sem v njem. In vedno me nekaj lovi in napada. To noč me je Harperina lutka Chucky dvakrat zabodla v hrbet. Do zdaj sem si vedno mislila, da so to samo sanje, da mi ne morejo škodovati. Ko pa sem se to noč zbudila, sem čutila rane na hrbtu in ko sem z roko segla tja, je bila tam kri. Vse je bilo res. Kot da bi zaspala in se nekako teleportirala v tisti gozd, se tam zbudila in bežala pred tistimi sencami ter se potem spet znašla v postelji. Zdaj sploh ne vem, če bom po tem dogoku lahko spala. Kaj, če me bodo v naslednjih sanjah ubili? Nočem umreti." Zadnje besede sem izustila čisto histerična in kriminalist me prime za roko. Dotik me malo pomiri. "Vse bo v redu," zašepeta. "Ugotovili bomo, kako to ustaviti. Obljubim." Nekaj časa se v tišini gledava. Potem umaknem pogled in se naslonim na blazino. "Prav," rečem. "Samo poskrbite, da bo to kmalu. Če ne bo že prepozno.
Upam, da je všeč. Jutri napišem naslednji del, tokrat bom opisovala, kaj se bo dogajalo kriminalistu Rodriguezu. Do takrat pa vam želim čim lepše velikonoče praznike še naprej.
Hvala za vse lajke in prijazne komentarje iz prejšnjih delov. Veliko mi pomenijo. Zdaj pa kar naprej k branju te zgodbe.
Zbudim se. Poskušam zbistriti pogled. Ležim na mehki postelji. Vse okoli mene je belo. Pogled se mi končno zbistri in ugotovim, kje sem. V bolnišnici blizu univerze Yale. Pogledam okoli sebe. Poleg mene na stolu sedi... Kriminalist Rodriguez? "Dober dan, gospodična Wiliams," me pozdravi in se mi pomirjujoče nasmehne. "Veš, zakaj si tu?" Nekaj časa razmišljam, potem pa se spomnim. Tiste grozljive sanje, ki sem jih imela že prej. Chucky, ki me dvakrat zabode v hrbet. Sence, ki se mi približujejo. Kri na mojih rokah. Kriminalist opazi moj izraz, ko razmišljam o tem. "No, očitno se spomniš," se nasmehne, potem pa se takoj zresni. "Najbolj pa nas vse zanima, kako so te lahko zabodli, čeprav sta te tvoji prijateljici imeli cel čas na očeh." Pozorno me pogleda. Drgetaje vzdihnem. "Te sanje." Kriminalist Rodriguez se namršči in se nagne proti meni: "Kakšne sanje, Emily?" Pogledam ga in rečem: "Se spomnite tistega gozda za hišo Moorovih?" Pokima. Nadaljujem: "Vsakič, ko spim, sem v njem. In vedno me nekaj lovi in napada. To noč me je Harperina lutka Chucky dvakrat zabodla v hrbet. Do zdaj sem si vedno mislila, da so to samo sanje, da mi ne morejo škodovati. Ko pa sem se to noč zbudila, sem čutila rane na hrbtu in ko sem z roko segla tja, je bila tam kri. Vse je bilo res. Kot da bi zaspala in se nekako teleportirala v tisti gozd, se tam zbudila in bežala pred tistimi sencami ter se potem spet znašla v postelji. Zdaj sploh ne vem, če bom po tem dogoku lahko spala. Kaj, če me bodo v naslednjih sanjah ubili? Nočem umreti." Zadnje besede sem izustila čisto histerična in kriminalist me prime za roko. Dotik me malo pomiri. "Vse bo v redu," zašepeta. "Ugotovili bomo, kako to ustaviti. Obljubim." Nekaj časa se v tišini gledava. Potem umaknem pogled in se naslonim na blazino. "Prav," rečem. "Samo poskrbite, da bo to kmalu. Če ne bo že prepozno.
Upam, da je všeč. Jutri napišem naslednji del, tokrat bom opisovala, kaj se bo dogajalo kriminalistu Rodriguezu. Do takrat pa vam želim čim lepše velikonoče praznike še naprej.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo dobroo.
Komaj cakam še is strani kriminalista.
Komaj cakam še is strani kriminalista.
1
Moj odgovor:
izcedek
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
A je to normalno?
Življoo, sem dekle staro 13 let in imam eno vprašanje. Par dni nazaj sem si na snapchatu snepala z enim tipom, ki je 1 leto starejši od mene. Najprej sva se pogovarjala, ko pa je bilo že pozno in sem mislila iti spat, me je vprašal, ali sem že kdaj videla pen*s. Rekla sem mu, da še nisem in naj se ne dela norca iz mojih (ne)izkušenj. Rekel je da s tem ni nič narobe in me je vprašal, ali si želim videti njegovega. Nisem vedela, kaj narediti, bala sem se, da če bom rekla ne, da se bo nehal pogovarjati z mano. Na koncu sem mu le rekla ja. Ni minila niti sekunda in že sem prejela njegovo golo fotografijo. Nisem vedela kaj odpisati, tako da sem mu poslala samo obraz. Vprašal me je, če mu jaz ne bom ničesar poslala. Bala sem se, da se bo nehal pogovarjati z mano, če mu ne bom ničesar poslala, tako da sem mu poslala svoje nude. Izmenjevanje slik se je nadaljevalo pribljižno 10 min, na kar je iz mene pritekel ćuden izcedek prosojne/bele barve. Zdelo se mi je čudno, saj je bilo to prvič, da se mi je kaj takega zgodilo. Ker je bolj izkušen in sem mislila, da bi mi znal svetovati, sem mu le poslala sliko. To sliko je nato screenshotal in me čez nekaj sekund blokiral. Hodiva na isto šolo, zato me skrbi, da ne bi ta slika začela krožiti naokoli. Prosim pomagajte, kaj naj naredim.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(177)
Srednje.
(130)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
.............le, da je mrož malce bolj prijazen ...
kaj da hel je toooooooo :joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::rofl::rofl::rof