*pod*15. POGLAVJE*pod*
*b*Sara*b*
Zbudim se z glavobolom. Solze mi tečejo po licih, kaj sem storila? Na telefonu imam 100 sporočil, od Tine in Krisa. Nikjer pa nobenega od Žana. Nikoli mu ne bi smela verjeti, on je kriv za vse.
Pokličem Krisa. Pustim, da zvoni v prazno, slej kot prej se bo oglasil.

*b*Kris*b*
Prazno gledam v strop, telefon zraven mene pa zvoni, vem, da me kliče Sara. Ampak kaj naj naredim, ona mi je v življenje prinesla vse kaj je lepega, ob enem pa mi zadnje čase prinaša le skrbi.
Oglasim se. Na drugi strani je tiho, jaz tudi nič ne rečem. Naposled se zasliši tih jok, v srcu me stisne, ne morem le poslušati kako se joče.
»Kris.«
»Videl sem vaju,« dodam hripavo. V vseh zgodbah je vedno fant tisti, ki prevara nekoga v zvezi, ampak v resničnem življenju očitno niso dekleta tako nedolžna kot se zdi. Cel čas je izbirala med nama z Žanom, nikoli ni izbrala. Vedela je, da jo ljubim pa mi je vseeno brezčutno strla srce.
»Vem, in tako zelo mi je žal.«
Ne odgovorim.
Po glavi se mi predvajajo spomini o tem, kaj vse sva preživela skupaj, o tem, da sem ji vedno oprostil. Vedno sem mislil, da je ona ena in edina za mene, ampak kaj če ni. Kaj če se že celo življenje motim, in je usoda izbrala, da me nikoli ne bo ljubila tako kot jaz ljubim njo. Morda bova za vedno le ostala znanca, ki sta bila zaljubljena kot otroka.
»Sara, mislim, da je konec.«
Tišina, ki nastane je tako tiha, da skoraj slišim, kako mi utripa srce. V prsih začutim tesnobo, v očeh pa me zapečejo solze.
»Kris.«
»Konec je.«
»Ni tako kot misliš. Ne prekini vsega le zaradi enega poljuba.«
»Enega poljuba?! Kaj pa vsi tisti dnevi, ki sta jih preživela skupaj konec osnovne šole, vsi vajini pogledi, vedno sem imel občutek, da je med vama nekaj več kot prijateljstvo. In to si mi tudi včeraj dokazala.«
»Žal mi je, prosim oprosti mi.«
»Ne, Sara. Poslušaj, rad te imam. Vedno sem te imel, in ne vem, če te bom kdaj nehal imeti. Ampak ne morem več živeti takšnega življenja, da boš en dan moja, drug dan pa Žanova. Ne prenesem več tega, da cel čas izbiraš med nama.«
»Kris…«
»Nič mi ne govori. Zbogom, Sara.«
Prekinem zvezo. Sem jo res ravnokar pustil preko telefona. Nikoli ni bila pametna ideja, da se zaljubim v njo, da ji izdam čustva. Ostati bi morala le prijatelja, jaz bi jo pa za vedno na skrivaj ljubil. Ampak zdaj je konec, ni mi ostala niti Sara, moja punca, niti Sara, moja najboljša prijateljica.
Z hrbtom se vržem nazaj na posteljo. Konec je. Obraz zakopljem v blazino in kmalu začutim slane debele solze, ki mi tečejo po licih.

*b*Sara*b*
Hlipam v blazino, cel dan sem v sobi. Morda sem neumna, ker že cel dan čakam sporočilo od Žana. In si v glavi vrtim vse spomine, ki jih imava s Krisom.
Skregala sem se s Tino, saj me ne razume. Vidi me tako kot Kris, kot izdajalko.
*i*»A me zajebavaš?! Prevarala si Krisa?! Strla si mu srce, videla sem, vsak dan sem vaju gledala, kako te gleda, v očeh je imel iskrice, kakršne imaš, le ko si zaljubljen. In ti si vse uničila. Vem, da sva prijateljici, ampak res te ne morem podpirati in te tolažiti, pri tem ko si ti vse kriva za vse. Prevzemi posledice za svoja dejanja. In ko se boš odločila, da boš nehala biti cipa, me pokliči.«*i*
Vstanem se iz postelje, čas je, da se neham smiliti sama sebi, in popravim vse kar sem uničila. Naredim petdeset trebušnjakov, počepov in vojaških poskokov, da dobim spet kri v žile. Stopim pod tuš, počakam, da vroča voda steče po meni.
Zunaj je polno ljudi, kot se spodobi za sobotni popoldan. V parku zagledam Žanove prijatelje. Njega pa nikjer.
»Amm, zdravo.«
Vsi me pogledajo tako, kot da me prvič vidijo.
»Sara.« Slišim zamrmrati enega od njih. Pokimam.
»Aa, to je ona, ki jo Žan sovraži.«
»Ja, tista, za katero je sestavil načrt, kako ji uničiti življenje kot je ona njegovo.«
»K-kašen načrt?« Vprašam s solzami, ki se mi nabirajo v očeh.
»Daj, no, ljubica. Saj nisi verjela, da je bilo vse med vama resnično?«
S širokimi očmi zrem v štiri tipe, ki sedijo na klopci. Je to vse res? Je bilo vse del načrta? In vse samo igra.
V očeh me zapečejo solze, čutim, da mi v pesteh utripa bes.
Zaradi njega sem izgubila vse. Dve najpomembnejši osebi v mojem življenju, Tino in Krisa. In vse to je Žan planiral.
On je kriv, da sem ostala sama.
Sovražim ga.