Dejansko sem se spravla pisat nov dell omgg<333 Uživitee :)
____________________
*modra*Pandora*modra*

Pladenj položim poleg Aurore in se plaho usedem. Dvigne glavo in me pogleda.
"Skidaj," reče. "Vem, da sta te poslali oni dve, da bi se pogovorili. No, nič ne bo. Skidaj."
"Nisem prišla zato," odgovorim in brkljam po svojih špagetih. "Ne mislim izgubljati časa s pogovorom."
"In zakaj si potem tu?"
"Zato, ker si moja bestička?"
"Prav."
Potem jeva v tišini. Nekajkrat skrivaj pogledam proti Iskri in Roux. Pravkar sem rešila eno prijateljstvo, izgubila pa dve. Se mi to res splača? Kaj pa, če rečem, da sem se res prišla pogovorit? Se pogovorim z njo, šla bo do Iskre in se ji opravičila, Iskra bo vesela, da sem rešila prepir in potem bo vse rešeno. Ta daa!
Ampak sama sem videla, kako me je Aurora prej napadla takoj, ko sem prinesla pladenj. "Pogovor" je pričakovala, ker sem bila že od prvega razreda jaz tista, ki so me pošiljale naokrog, da sem gladila spore. Roux je recimo v drugem razredu Aurori skrila peresnico, ker ji je Aurora počečkala zvezek in potem me je Aurora poslala, naj rečem Roux, naj se ji opraviči in najde peresnico, pa se bo spet pogovarjala z njo, Roux pa je vztrajala, da se mora Aurora opravičiti prva. Ta prepirček je bil dokaj težaven. Vsi prepiri, ki vključujejo Auroro ali Roux, so težavni. Ampak tudi enkrat, ko mene ni bilo, so se pobotale.

Zvečer se premetavam v postelji. *i*Vse bo okej,*i* si pravim. *i*Muha enodnevnica je. Že čez par dni bomo spet bestice. Našla bom način, kako jih spet spraviti skupaj.*i*
Ne, pa ne.

Zjutraj me zbudijo sončni žarki. Hitro odprem Snapchat - nobenega novega sporočila ni. Nihče me ne spama s smeški in A - ji, nihče mi ne reče dobro jutro. Torej bom pač rekla jaz. Odprem našo skupinico na Snapu.

*b*Pandora✧*:*b* Jutro pikijii<3

Čakam. Pet minut. Deset. Potem si grem umit zobe. Pa se preobleč. In jest zajtrk. Ravno, ko odprem vrata v sobo, ki si jo delim z bratom, se zaslon na mobiju zasveti in telefon zacinglja. Skoraj se spotaknem, zgrabim telefon in se vržem na posteljo. Timotej, moj brat, me pogleda. "Fant?" me vpraša. Najraje bi ga zabrisala skozi okno, če ne bi bil starejši ali pa bi bila močna kot Pika Nogavička. Namesto tega le ignoriram. Mislim, nihče me ne bo motil, če je nekdo poslal snap ali sporočilo?
Na žalost imam tak telefon, da mi na zaklenjenem zaslonu ne piše, kdo je pisal, zato moram telefonu najprej pokazati prstni odtis in nato vklopim Snapchat.
Sekundo zatem zarijem glavo v blazino in zabrišem telefon na tla. "Dora?" zazeha Timo. Ne zmenim se zanj.

Zanimivo je, kako lahko uporabimo le štiri kratke besede, da nekomu stremo srce. Kako lahko nekaj črkam pripišemo takšen pomen. V glavi premlevam besede, ki so se izpisale na ekranu.

*b*. ݁₊ ⊹Iskrii. ݁˖ . ݁ left the group.*b*