Sončni žarki so se splazili v mojo sobo skozi slabo zagrnjene zavese. Pomela sem si popolnoma zabuhle oči in se dvignila po konci.
Je budilka že zvonila? Pogledala sem na uro in si oddahnila. Še pet minut do zvonenja. Glavo sem zopet zakopala v povšter in ob vsaki misli na mami so me v očeh zopet zapekle solze. Kako bom zdaj lahko po hodnikih šole, mirno hodila mimo ravnatelja Hillsona? Zastokala sem nato pa me je spet predramilo sočutje do očija. Tega si ne zasluži. In Queele? Naj ji povem kaj sem videla? Bilo mi je vseeno za budilko, ki še ni zvonila. Prvič po kakem letu sem se iz postelje dvignila pred njo. Če bi še kak trenutek ležala v postelji in razmišljala o mami, bi se mi zmešalo. Nase sem navlekla čist pulover in modre kavbojke. Na stolu sem zagledala črno usnjeno jakno, ki je pripadala Jacku. Godrnjaje sem jo pograbila in se odvlekla v kopalnico. Izgledala sem huje kot kadarkoli. Lasje so mi štrleli vsepovsod, moji črni podočnjaki pa so bili še bolj izrazito črni kot ponavadi. Osvežila sem si obraz in si počesala lase, da sem izgledala vsaj za odtenek bolje. Počasi sem stopala po stopnicah in se skoraj zaletela v mami. Sranje. Oseba, ki sem si jo najmanj želela videti.
"O, jutro ljubica," nasmehnila se mi je, jaz pa sem ustnice stisnila v ravno črto. "Si dobro spala?"
Skomignila sem z rameni. "V redu. Pa *i*ti*i*?"
Besedico *i*ti*i*, sem siknila skozi stisnjene zobe in jo radovedno pogledala.
"Pa ja. Jaz sem odlično spala."
Stisnila sem pesti.
"Aha."
Spustila se je k meni in mi na vrh glave pritisnila poljub. Zmrazilo me je po vsem telesu.
"No, zdajle se mi mudi v službo, tebi pa verjetno v šolo. Se vidiva popoldne ljubica."
Prikimala sem brez pozdrava in se mimo nje odvlekla naprej po stopnicah. Imelo me je, da bi se obrnila in ji vse zakričala v obraz. Da sem jo videla kako se zapleta z mojim ravnateljem. S stisnjenimi pestmi sem pograbila banano v skledi za sadje, ker sem bila sestradana, nato pa pograbila šolsko torbo in zapustila hišo. Mi vsaj enkrat ne bo treba teči do avtobusne postaje. Lupila sem banano in ovitek odvrgla v koš za biološke odpadke. Ko sem hodila po pločniku, mimo smetnjakov me je zdramil neprijeten spomin na včeraj. Že drugi. Tista uboga punca, ki je bila žrtev nasilja mi ni šla iz glave. Počasi sem prišla do postaje, ravno pravočasno. Prvič v življenju se mi ni mudilo. Odvlekla sem se na stol in se pogreznila globoko v sedež, da me ne bi slučajno *i*kdo*i* zmotil. A na žalost danes nisem imela sreče. K meni se je privlekla zadihana tista starejša gospa in se mi toplo nasmehnila.
"O dan," sedla je poleg mene, da sem se mogla čisto pritisniti ob steno. "Midve se pa že dolgo nisva videli."
Udobno se je namestila, jaz pa sem zgolj prikimala.
"Mhm."
"In kako si kaj?"
Zastrmela sem se skozi okno. Le kako si Tracy?
"Khm... odlično," pa ja. "Vi?"
Zasmejala se je.
"Ah ljubica lahko me tikaš," potrepljala me je po roki. "Drugače sem pa odlično. Le moj maček je zjutraj bruhal tako, da sem ga peljala k veterinarju.... zdaj pa se peljem k vnukinji, ki je zbolela in moram popaziti nanjo... popoldne pa sem zmenjena..."
Nisem je več poslušala. "Zabavne" prigode upokojene babice me niso zanimale. Niti približno. Rahlo sem popustila svoj stisk, usnjene Jackove jakne. Čisto sem pozabila, da ga moram najti in mu jo dati.
Ah.
-------
Minila je že druga ura. In jakna od Jacka je še zmeraj ležala v moji torbi. Moram mu jo dati. A nekje na samem.
Našla sem ga po malici, ko se je odpravljal na matematiko. V roki je stiskal zvezke in se v širokem loku izognil Ericu in še nekaj fantom, ki so se režali pri omaricah. Eric je seveda odkar sva se razšla izkoristil vsako priložnost, da se je spravil na Jacka. Kdaj se mi je celo zasmilil.
Ko so se hodniki že malo spraznili, saj so vsi odšli na odmor, sem ga potegnila za rokav puloverja in potegnila v prazno učilnico.
Zarežal se je.
"Me že zalezuješ?"
Priprla sem oči.
"Ne," iz torbe sem potegnila njegovo jakno in mu jo potisnila v roke. "To ti moram vrniti."
"Aaaa, saj res. Včeraj si jo kar vzela s sabo," zahahljal se je. "Si spala z njo ali kaj takega? Samo, da vem kje se je vlačila..."
"Kreten," sem zasikala in stisnila zobe. "Zakaj naj bi spala s to ogabno jakno? Če te že zanima sem jo hotela vreči v smeti."
Dvignil je obrv.
"In zakaj je nisi?"
Zavila sem z očmi.
"Ker bi ti verjetno morala kupiti novo. Za nekoga takega pa ne mislim vreči stran denarja."
Strupene besede so mi kar letele z jezika.
"Huhu daj no, umiri se. Saj bom jokat začel od teh besed," je zavil z očmi in me pokroviteljsko pogledal. "Aja. Glede včeraj. Se lahko pogovoriva?"
Spet. Spet se želi pogovarjati. Z njim se *i*nikoli*i* ne bi pogovarjala. Čeprav... čeprav se, zdaj.
"O ničemer se nimava za pogovarjati..."
"No rad bi ti povedal, da tista Ginn ni moja punca. Samo... samo ena punca z zabave, ki je bila totalno pijana kot si lahko videla. In ja... za trenutek sva se malo..."
"Mečkala?"
"No ja..."
Popraskal se po tilniku v meni pa je jeza naraščala kot brbotajoč vulkan.
"Torej je bila nekako tako... kot jaz, ne?"
"Ne! Seveda ne! Nje sploh poznal nisem do takrat ti pa si bila..."
"Najboljša prijateljica tvoje punce, kreten!"
Imelo me je, da bi ga boksnila.
"No ja, ampak zdaj Lily ni več tvoja najboljša prijateljica in Eric ni več tvoj fant..."
Za trenutek nisem mogla dihati.
"In ti si pomislil, da bi lahko med nama kaj bilo?!"
Ob njegovem sunkovitem zardevanju je moja jeza prerasla vse meje.
"Kako... kako si lahko tako zloben?! IZGUBILA SEM NAJBOLJŠO PRIJATELJICO IN FANTA! In zdaj misliš, da bom s tabo?! Z nekom zaradi katerega se je vse končalo?!" sesedla sem se na mizo in sopla. "Res... res si kreten Jack. Največji kreten kar ga bom kdaj poznala."
Strmela sem v njegove temne oči, ki so postale še temnejše.
"Tracy samo poslušaj..."
"Ne. Nikoli več te ne želim videti. *i*Nikoli.*i*"
Zopet sem vstala in stopila k vratom, ko je stopil predme. Njegove ustnice so bile za trenutek le centimeter oddaljene od mojih. Zavohala sem vonj po češnjevem šamponu, ki se ga spomnim od tistega večera v shrambi, na tisti zabavi. Nisem si upala izdihniti, ko sem dvignila pogled k njegovim očem. Njegove ustnice so od tako blizu izgledale tako velike. Tako lepe. Nato me je spet zajela neopisljiva jeza ob vsem tem kar je prej izrekel in takoj sem ga porinila od sebe.
"Kako si drzneš?"
Sem zarenčala se naslonila na vrata, da so se odprla nato pa ga pustila samega v učilnici. Nikoli. Ampak nikoli več ga nočem videti.
-----
omgg ful sm happy da mi je ratal to napisatt<3
lyy