Zgodba o tesnobi
Drgetala sem v tankem plašču. Moji zobje so se drgnili en ob drugega in ustvarjali šklepatajoč zvok. Poleg tega nisem videla niti metra pred sabo zaradi goste megle.
V očeh so me še zmeraj žgale vroče solze a sem bila preveč utrujena, da bi jih spustila ja plano.
Na daleč sem se izognila starcu, ki se je majal na nogah z steklenico v roki.
Vedno bolj sem se odmikala od središča mesta ne, da bi sploh vedela kam grem. Vedela sem le, da nočem domov. Mamine besede sem imela zasidrane globoko v možganih in vedela sem, da jih ne bom kmalu pozabila. Prizadele so me kot nož v srce. Kot tisti najbolj ostri nož.
Znašla sem se pred vznožjem majhnega hriba, ki sem ga takoj prepoznala. Sem gor sva včasih hodile z Lily in se učile. Na vrhu je par prikupnih klopic a prepričana sem, da je tam lepše podnevi kot zdajle, ko vlada čista tema. A kamorkoli sem se obrnila nisem našla ničesar kamor bi lahko šla, tako, da sem se počasi začela vzpenjati na hribček. Že po parih korakih sem si morala prižgati svetilko saj nisem videla centimetra pred sabo.
Uživala sem v spokojnosti in v tišini, ki so jo vsake toliko prekinili moji koraki.
Naenkrat pa mi je zdrsnilo in z eno nogo sem zdrsnila čez rob, da se je nekaj kamenčkov vsulo navzdol po hribu.
Globoko sem zadihala, da bi pomirila začetno paniko.
Kljub temu, da hrib ni ravno visok je precej strm in niti približno si ne želim pasti tu dol.
Hodila sem naprej in kmalu zagledala vrh. Olajšano sem se opotekla do ene od klopic in sedla.
Glavo sem nagnila nazaj in za trenutek sem se nasmehnila.
Obožujem ta kraj.
Kaj, če bi kar prespala tu...?
Glavo sem nagnila naprej in utrip se mi je pospešil. Zaslišala sem majhen šum in nenadoma se mi je zazdelo, da nekdo stoji za mano.
*i*Dihaj.*i*
"Je... je kdo tu?"
Svetilko sem usmerila v smer iz katere je prihajal šum a ta je nenadoma ugasnila.
"Sranje."
Sem preklela in neuspešno pritiskala gumb za vklop.
Baterija mi je šla. Sranje.
Nato spet. Šum.
Nekdo je tam. Vem.
"Pokaži se zaboga."
Sem rekla in moj glas je zvenel bolj odločno.
"Vem, da si tam."
Srce mi je razbijalo v prsih.
Nenadoma me je oslepila močna svetloba in zvrtelo se mi je.
Ničesar nisem videla nato pa je svetloba malo pojenjala in po parih sekundah sem lahko zares pogledala...
"Lily?"
Čeljust sem povesila do tal.
Izgledala je blazno. Njene oči so bile razširjene in zabuhle. Rdeče žilice v očeh so še bolj izstopale.
"Lily?"
Moj glas se je tresel.
"Kaj počneš tu?"
Je ustrelila, da je moje razbijajoče srce poskočilo.
"Isto bi lahko vprašala tebe."
"Pojdi."
"K-kaj?"
"Pojdi Tracy."
"Z-zakaj?"
Sem zajecljala. Nenadni odgovori so me presenečali.
"Samo pojdi. Prosim," njen glas je bil trpeč. "Ne... ne želiš biti tu."
V očeh so se ji lesketale solze.
"Lily," debelo sem pogoltnila. "Kaj se dogaja?"
Z bledim nasmehom je odkimala z glavo.
"Ne zanima te. Verjemi."
"Pa me. Zanima me."
Stopila sem korak bližje k njej a dvignila je kazalec.
"Ne. Ne približuj se mi. Niti koraka več."
Obstala sem na mestu.
"Lily. Kaj se dogaja?"
Zastokala je.
"Samo pojdi Tracy," stopila je korak bližje k robu. "Pojdi."
Odkimala sem z glavo.
"Nikamor ne grem."
Ena sama solza ji je stekla po licu in s tresočim glasom je rekla.
"Ne greš? Prav," še en korak k robu. "Ta kraj mi je pri srcu. Pa tebi?" ni počakala, da sem odgovorila. "Ššš. Ne potrebujem odgovora. Zato sem ga izbrala. Zato sem izbrala ta kraj. Na njem je bilo vedno vse preprosto. Ni bilo težkih pogovorov. *i*In*i* odgovorov. Bili sva samo... jaz in ti."
Nisem si upala vdihniti, ko je Lily pogledala čez rob.
"Kaj misliš, da bi se zgodilo, če bi skočila čez?"
Namrščila sem se.
"Zakaj te to..."
Zaprla sem usta. O ne. O, ne, ne, ne, ne. Ne Lily. Ne. *i*Zato sem izbrala ta kraj...*i*
"Lily," sem izdavila s tresočim se glasom. "Kaj misliš s tem?"
Nasmehnila se je.
"Ja Tracy. Ja. Prav imaš," ne, ne, ne, ne. "Na žalost imaš prav."
Kri mi je zaledenela v žilah. Ne. Nisem je prav slišala. Šali se. To... to ni res.
"Si si odgovorila na vprašanje zakaj sem tu?" bila sem tiho. "Pretresena si. Razumem. A zdaj si spoznala pravo Lily. Pravo Lily, ki že več tednov trpi globoko v sebi. Ki... ki si želi, da bi se vse samo končalo."
Solze so mi ena za drugim polzele po licih.
"Ne Lily," brada mi je zadrhtela zaradi solz. "To nisi ti."
Žalostno se je zasmejala.
"Sem Tracy. Sem," spet se je zazrla čez rob. "Poglej bolje. Nihče me ne bo pogrešal. Nekaj časa bom le trača o kateri bodo vsi govorili. Nato pa bodo vsi pozabili name..."
"Ne. Motiš se. Ogromno ljudi boš prizadela."
Spet se je zasmejala.
"Koga?"
"Družino..."
Zamislila se je.
"Mogoče. Prav. Zanje mi je žal. A bodo že zdržali brez mene."
Hotela sem zanikati a sem raje izstrelila druge osebe.
"Tvoji prijatelji. Vsi te imajo radi!"
Sem govorila kot petletni otrok, ki želi prepričati mamo, da so bonboni zdravi.
"Žal mi je, da tako misliš," je sočutno rekla Lily. "A nihče od njih me ne bo pogrešal..."
"Potem pa Eric!"
Sem izstrelila in Lily je utihnila. Za trenutek se je zdelo, da me bo zadavila, ker sem izgovorila njegovo ime. Potem pa se je za malenkost sprostila a z ostrim glasom rekla.
"Njega mi ne omenjaj."
"Z-zakaj?"
Sem zajecljala.
Ustnice je stisnila v ravno črto.
"Ker je kreten."
Za trenutek se mi je zdelo, da nisem dobro slišala.
"K-kaj je?"
"Zaradi njega..." posmrkala je. "Zaradi njega..."
Utihnila je in zavzdihnila.
"Vidiš? Zaradi tega sem želela, da greš. Nočem... nočem ti ničesar povedati. Samo zmedena bi bila in vse bi povedala policiji in ostalim. Tega pa ne želim," videla sem kako je debelo pogoltnila. "Žal mi je Tracy. Žal mi je, ker se mora tako končati. Žal mi je, ker se nisva mogli bolje pogovoriti. Kje drugje, ne tukaj. A tako je," še ena solza ji je spolzela po licu. "Hočem, da veš, da... mi je res žal. Za vse. Za vse besede, ki sem ti jih izrekla. Za vse kar sem storila," globoko je vdihnila. "Upam, da mi boš kdaj lahko oprostila."
Za trenutek me je še opazovala nato pa se obrnila k robu. Z eno nogo je stopila čez...
"POČAKAJ!" sem zakričala in obrnila se je k meni. "Počakaj," solze so mi polzele po licih in cela sem se tresla. "Jaz... jaz te bom pogrešala," Lily me je nemo opazovala. "Prosim. Ne stori tega. P-prosim," hlipala sem. "Ne bom mogla... ne bom mogla živeti brez tebe."
Jokala sem in zdaj sem videla kako se je tudi Lily začela tresti zaradi pritiska solz.
"S-skregani sva. Ne pogovarjava se. Grozna sem bila do tebe. Z-zakaj bi me pogrešala?"
Lily si je z rokavom plašča brisala oči a ji solze niso nehale teči.
"Vseeno mi je. Vseeno mi je, če me sovražiš. Samo... bodi tu. Bodi..." globoko sem zajela zrak. "Bodi živa. B-bodi z mano," hlipala sem. "Ne bom prenesla, če te ne bo tu."
Strmeli sva ena v drugo in odločila sem se narediti korak bližje.
Takoj sem obžalovala.
"Ne," je zastokala Lily. "Ne prihajaj bližje," ker se nisem menila zanjo je zasmrkala. "Samo še en korak in ne bo me več."
Ustavila sem se a nato sem odkimala.
"Ne. Če boš storila to, storiva to skupaj."
Stopila sem čisto k njej in ji stisnila roko.
"Če... če umreš ti... umrem jaz. Se spomniš?"
Začeli sva se smejati skozi jok. To je bil najin moto, ko sva bili še čisto majhni. Igrali sva se super junake in ta stavek sva naravnost oboževali.
"P-pogrešala sem te," Lily me je pogledala. "Pogrešala sem te. Zelo, zelo, zelo," stresla se je zaradi novih solz, ki so privrele na plano. "Rada te imam. In tako mi je žal, da sva te tedne prebili narazen. Obžalujem vse po vrsti."
Tudi jaz sem še močneje zajokala.
"Jaz tudi. Tudi meni je žal. Bila sem... grozna prijateljica."
Lily je odkimala z glavo.
"Ne govori."
Nastala je kratka tišina.
"Veš kaj?" sem tiho rekla. "Če preživiva to, bova spet najboljši prijateljici prav? In povedala mi boš vse kar mi je bilo v teh tednih skrito."
Lily se mi je šibko nasmehnila.
"Prav. Obljubim."
Vedela sem, da se to ne bo zgodilo. Ne bova preživela takšnega padca. A bilo je lepo vsaj reči. Globoko sem vdihnila.
"Pripravljena?"
Lily je šibko prikimala in videla sem kako se je tresla.
Nato... tema.
Ničesar več nisem videla.
Samo temo.
Temo...
------
:sob:
V očeh so me še zmeraj žgale vroče solze a sem bila preveč utrujena, da bi jih spustila ja plano.
Na daleč sem se izognila starcu, ki se je majal na nogah z steklenico v roki.
Vedno bolj sem se odmikala od središča mesta ne, da bi sploh vedela kam grem. Vedela sem le, da nočem domov. Mamine besede sem imela zasidrane globoko v možganih in vedela sem, da jih ne bom kmalu pozabila. Prizadele so me kot nož v srce. Kot tisti najbolj ostri nož.
Znašla sem se pred vznožjem majhnega hriba, ki sem ga takoj prepoznala. Sem gor sva včasih hodile z Lily in se učile. Na vrhu je par prikupnih klopic a prepričana sem, da je tam lepše podnevi kot zdajle, ko vlada čista tema. A kamorkoli sem se obrnila nisem našla ničesar kamor bi lahko šla, tako, da sem se počasi začela vzpenjati na hribček. Že po parih korakih sem si morala prižgati svetilko saj nisem videla centimetra pred sabo.
Uživala sem v spokojnosti in v tišini, ki so jo vsake toliko prekinili moji koraki.
Naenkrat pa mi je zdrsnilo in z eno nogo sem zdrsnila čez rob, da se je nekaj kamenčkov vsulo navzdol po hribu.
Globoko sem zadihala, da bi pomirila začetno paniko.
Kljub temu, da hrib ni ravno visok je precej strm in niti približno si ne želim pasti tu dol.
Hodila sem naprej in kmalu zagledala vrh. Olajšano sem se opotekla do ene od klopic in sedla.
Glavo sem nagnila nazaj in za trenutek sem se nasmehnila.
Obožujem ta kraj.
Kaj, če bi kar prespala tu...?
Glavo sem nagnila naprej in utrip se mi je pospešil. Zaslišala sem majhen šum in nenadoma se mi je zazdelo, da nekdo stoji za mano.
*i*Dihaj.*i*
"Je... je kdo tu?"
Svetilko sem usmerila v smer iz katere je prihajal šum a ta je nenadoma ugasnila.
"Sranje."
Sem preklela in neuspešno pritiskala gumb za vklop.
Baterija mi je šla. Sranje.
Nato spet. Šum.
Nekdo je tam. Vem.
"Pokaži se zaboga."
Sem rekla in moj glas je zvenel bolj odločno.
"Vem, da si tam."
Srce mi je razbijalo v prsih.
Nenadoma me je oslepila močna svetloba in zvrtelo se mi je.
Ničesar nisem videla nato pa je svetloba malo pojenjala in po parih sekundah sem lahko zares pogledala...
"Lily?"
Čeljust sem povesila do tal.
Izgledala je blazno. Njene oči so bile razširjene in zabuhle. Rdeče žilice v očeh so še bolj izstopale.
"Lily?"
Moj glas se je tresel.
"Kaj počneš tu?"
Je ustrelila, da je moje razbijajoče srce poskočilo.
"Isto bi lahko vprašala tebe."
"Pojdi."
"K-kaj?"
"Pojdi Tracy."
"Z-zakaj?"
Sem zajecljala. Nenadni odgovori so me presenečali.
"Samo pojdi. Prosim," njen glas je bil trpeč. "Ne... ne želiš biti tu."
V očeh so se ji lesketale solze.
"Lily," debelo sem pogoltnila. "Kaj se dogaja?"
Z bledim nasmehom je odkimala z glavo.
"Ne zanima te. Verjemi."
"Pa me. Zanima me."
Stopila sem korak bližje k njej a dvignila je kazalec.
"Ne. Ne približuj se mi. Niti koraka več."
Obstala sem na mestu.
"Lily. Kaj se dogaja?"
Zastokala je.
"Samo pojdi Tracy," stopila je korak bližje k robu. "Pojdi."
Odkimala sem z glavo.
"Nikamor ne grem."
Ena sama solza ji je stekla po licu in s tresočim glasom je rekla.
"Ne greš? Prav," še en korak k robu. "Ta kraj mi je pri srcu. Pa tebi?" ni počakala, da sem odgovorila. "Ššš. Ne potrebujem odgovora. Zato sem ga izbrala. Zato sem izbrala ta kraj. Na njem je bilo vedno vse preprosto. Ni bilo težkih pogovorov. *i*In*i* odgovorov. Bili sva samo... jaz in ti."
Nisem si upala vdihniti, ko je Lily pogledala čez rob.
"Kaj misliš, da bi se zgodilo, če bi skočila čez?"
Namrščila sem se.
"Zakaj te to..."
Zaprla sem usta. O ne. O, ne, ne, ne, ne. Ne Lily. Ne. *i*Zato sem izbrala ta kraj...*i*
"Lily," sem izdavila s tresočim se glasom. "Kaj misliš s tem?"
Nasmehnila se je.
"Ja Tracy. Ja. Prav imaš," ne, ne, ne, ne. "Na žalost imaš prav."
Kri mi je zaledenela v žilah. Ne. Nisem je prav slišala. Šali se. To... to ni res.
"Si si odgovorila na vprašanje zakaj sem tu?" bila sem tiho. "Pretresena si. Razumem. A zdaj si spoznala pravo Lily. Pravo Lily, ki že več tednov trpi globoko v sebi. Ki... ki si želi, da bi se vse samo končalo."
Solze so mi ena za drugim polzele po licih.
"Ne Lily," brada mi je zadrhtela zaradi solz. "To nisi ti."
Žalostno se je zasmejala.
"Sem Tracy. Sem," spet se je zazrla čez rob. "Poglej bolje. Nihče me ne bo pogrešal. Nekaj časa bom le trača o kateri bodo vsi govorili. Nato pa bodo vsi pozabili name..."
"Ne. Motiš se. Ogromno ljudi boš prizadela."
Spet se je zasmejala.
"Koga?"
"Družino..."
Zamislila se je.
"Mogoče. Prav. Zanje mi je žal. A bodo že zdržali brez mene."
Hotela sem zanikati a sem raje izstrelila druge osebe.
"Tvoji prijatelji. Vsi te imajo radi!"
Sem govorila kot petletni otrok, ki želi prepričati mamo, da so bonboni zdravi.
"Žal mi je, da tako misliš," je sočutno rekla Lily. "A nihče od njih me ne bo pogrešal..."
"Potem pa Eric!"
Sem izstrelila in Lily je utihnila. Za trenutek se je zdelo, da me bo zadavila, ker sem izgovorila njegovo ime. Potem pa se je za malenkost sprostila a z ostrim glasom rekla.
"Njega mi ne omenjaj."
"Z-zakaj?"
Sem zajecljala.
Ustnice je stisnila v ravno črto.
"Ker je kreten."
Za trenutek se mi je zdelo, da nisem dobro slišala.
"K-kaj je?"
"Zaradi njega..." posmrkala je. "Zaradi njega..."
Utihnila je in zavzdihnila.
"Vidiš? Zaradi tega sem želela, da greš. Nočem... nočem ti ničesar povedati. Samo zmedena bi bila in vse bi povedala policiji in ostalim. Tega pa ne želim," videla sem kako je debelo pogoltnila. "Žal mi je Tracy. Žal mi je, ker se mora tako končati. Žal mi je, ker se nisva mogli bolje pogovoriti. Kje drugje, ne tukaj. A tako je," še ena solza ji je spolzela po licu. "Hočem, da veš, da... mi je res žal. Za vse. Za vse besede, ki sem ti jih izrekla. Za vse kar sem storila," globoko je vdihnila. "Upam, da mi boš kdaj lahko oprostila."
Za trenutek me je še opazovala nato pa se obrnila k robu. Z eno nogo je stopila čez...
"POČAKAJ!" sem zakričala in obrnila se je k meni. "Počakaj," solze so mi polzele po licih in cela sem se tresla. "Jaz... jaz te bom pogrešala," Lily me je nemo opazovala. "Prosim. Ne stori tega. P-prosim," hlipala sem. "Ne bom mogla... ne bom mogla živeti brez tebe."
Jokala sem in zdaj sem videla kako se je tudi Lily začela tresti zaradi pritiska solz.
"S-skregani sva. Ne pogovarjava se. Grozna sem bila do tebe. Z-zakaj bi me pogrešala?"
Lily si je z rokavom plašča brisala oči a ji solze niso nehale teči.
"Vseeno mi je. Vseeno mi je, če me sovražiš. Samo... bodi tu. Bodi..." globoko sem zajela zrak. "Bodi živa. B-bodi z mano," hlipala sem. "Ne bom prenesla, če te ne bo tu."
Strmeli sva ena v drugo in odločila sem se narediti korak bližje.
Takoj sem obžalovala.
"Ne," je zastokala Lily. "Ne prihajaj bližje," ker se nisem menila zanjo je zasmrkala. "Samo še en korak in ne bo me več."
Ustavila sem se a nato sem odkimala.
"Ne. Če boš storila to, storiva to skupaj."
Stopila sem čisto k njej in ji stisnila roko.
"Če... če umreš ti... umrem jaz. Se spomniš?"
Začeli sva se smejati skozi jok. To je bil najin moto, ko sva bili še čisto majhni. Igrali sva se super junake in ta stavek sva naravnost oboževali.
"P-pogrešala sem te," Lily me je pogledala. "Pogrešala sem te. Zelo, zelo, zelo," stresla se je zaradi novih solz, ki so privrele na plano. "Rada te imam. In tako mi je žal, da sva te tedne prebili narazen. Obžalujem vse po vrsti."
Tudi jaz sem še močneje zajokala.
"Jaz tudi. Tudi meni je žal. Bila sem... grozna prijateljica."
Lily je odkimala z glavo.
"Ne govori."
Nastala je kratka tišina.
"Veš kaj?" sem tiho rekla. "Če preživiva to, bova spet najboljši prijateljici prav? In povedala mi boš vse kar mi je bilo v teh tednih skrito."
Lily se mi je šibko nasmehnila.
"Prav. Obljubim."
Vedela sem, da se to ne bo zgodilo. Ne bova preživela takšnega padca. A bilo je lepo vsaj reči. Globoko sem vdihnila.
"Pripravljena?"
Lily je šibko prikimala in videla sem kako se je tresla.
Nato... tema.
Ničesar več nisem videla.
Samo temo.
Temo...
------
:sob:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
neeeee, zkjjjjj sta to narediliiiiii
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
neeeeeeeeeee:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::broken_heart::broken_heart::broken_heart::broken_heart::broken_heart::broken_heart::broken_heart:. zakajjjjj?! komi čakam nov del, da izvem, kaj se je z njima zgodll:sob::sob::pray::pray::pray:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
aaaaaa :sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob:
kak lepo da bota spet prijateljici :hearts::sob:
ampak kaj če ne preživita... :sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob:
kak lepo da bota spet prijateljici :hearts::sob:
ampak kaj če ne preživita... :sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
iii ze spet super dell🥰🥰:kissing_heart::kissing_heart:. sam vseen zakajj a je ne mores spremenit:sob::sob::sob::sob: super super super:heart_eyes::heart_eyes:
lp mali:black_heart:
lp mali:black_heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Aaaaaa kok saaaaaaaad
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
aaa omojbog, ne mi rečt, da sta skočili :sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
0
Moj odgovor:
Jelkic
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Js pa RES ne vem a je ona vame
jo
vrjamem da je na pili ze cel kup podobnih objav o ljubezni na to foro- a je vame, bla bla bla.. sam pr men je pomojem se useen mau drgac. Hear me out:
Začetek// Men je ena punca ratala ful usec prblizn junija tega leta. je moja paralelka oba sva 9 razred. no ja in glih pred koncem osmega razreda smo šli na en izlet z šolo k je bla ona tud tm, pa zravn je šu še en moj dobr prjatu. Na temu izletu sm njemu povedou da mi je ona ful lepa (pa tud personality pa res najbolsi!) in je on zaceu to tko na glas govort tm pred vsemi pa jo nekej zajebavat z mano, ampak nism biu jezn, actually mi je blo dobr da me je sploh opazila. no ampak pol je njej ta moj frend ratou ze mau nadlezn in je bla tko mal jezna name ker ga nism ustavu, pa me je sam vprasala Ce sm vanjo- pa sm reku da Ne (ja js sm retard).
Avgust// Poletne počitnce, nje nism vidu ze nekej časa ker sta njena starša ločena in je bla skoz pr drugmu staršu. No in en dan ona men piše nekej v zvezi če mam js nek problem z njo (ker so eni k jih poznam se neki skregal z njo). in sva se mal pogovarjala par dni pač kako kej lajf.. in pol sm jo vprašu če bi šla z mano na valeto? pa je najprej rekla ne- ker ji je ena njena prjatlca rekla da misl da sm v njo (kako je uganila). no ja in sm se ji spet mogu zlagat da nism vanjo in zdej greva na valeto! na plesnih (mi jih ze mamo) je use ful fajn supr. in zdej že ene dva mesca si tko vsak dan snepam z to punco in je ful fajn pa tko js probam bit dost flirty pa ona tud tko taka use complimente pa nikol ni blo nv narobe. No in ti sm itak povedu mojmu najbolsmu prjatlu in pol se reci pac širjo in je to tud zvedu un moj prjatu iz izleta k mi je blo cist ok sj sva šekr dobra prjatla, in pač zdej ene dva tedna tko govoril tej punci da je ona moj fan pa mal jo zajebava...
En teden nazaj// No ona mene vpraša na snepu zakaj ta moj prjatu skoz to govori pac zakaj misl da bi js pa ona lah bla skp. in mu pišem da ona sprašuje. in pol se pogovarjam z njemu pa realisava da wow da jo zanimajo razlogi da bi bla z mano?? no in pol ji recem da moj frend prau da bi zgledala k fletn parck. pa ona tko posle :skull:. in poj recem Zakaj te sploh to tok zanima a isces razloge zakaj bit z mano a kva haha. in ona reče Actually... in poj se "A se ti zdi da js iscem tipa? Pa zakaj ta tvoj prjatu sploh govori to men? Ker brez zamere sam js nism vate."
Včeraj// spet si snepam z njo zdej od takrt vsak dan o tem.. o ljubezni.. kaj sploh je ljubezen, kako je blo z njenmu prejsnmu (poznam ga pa vem vse podrobnosti pa pac on je neki silu vanjo pa ga je ona pustila in jo je strah spet).
Danes// pac snepava si cist normaln nc ni awkward ona mi ful zaupa pa reku sm ji da je to res sweet pa je rekla daj to cute..
------------
js sm res ful vanjo pa res ne vem a ona je vame a ni.. vsaj mal.. ne vem a sm sam zloo deep friendzoned al kej je?? ne vem al nej ji sploh povem da sm js vanjo pa sm pac cist iskren pa mogoc pol se ona pove po resnici ce je kej drugac? (sam ce res ni vame bom izpadu ful weird pa mogoc mau desparate pa se nocem zgubit njenga zaupanja.)
Al nej sam se cakam pa probam improvat sebe se mal pa se pogovarjat z njo cim vec (nism chopped sam bi lah zgledou bols).. pa se ona je mogoc mal nepredvidljiva pa tezko ves kaj res misl…
k sva govorila glih o prejsnjih njenih crushih pa to se je useen zdel k da je bla ona dost jasna z njimi kaj hoče.. pa vem se da skoz čaka da tip nrdi first move pa to.. tkoda nevem kaj zdej hahah
šekr mam dost upanja no nevem zakaj sam mam
Res hvala če ste to prebral, upam da če si to ti, ki te ljubim, ne bereš tega hahaha
pa zlo mi ke zou za te grozne slovnične napake, sj zarad mene dej ta text u chatgpt nej ti nrdi povzetek pa pravilno slovensko hahah
Gre za resnično zgodbo, deli so skrajšani, zato vprašaj za dodaten info brez problema.
Jelkic
(prosm ne gledat mojga profila k nism biu active pol leta :skull:)
vrjamem da je na pili ze cel kup podobnih objav o ljubezni na to foro- a je vame, bla bla bla.. sam pr men je pomojem se useen mau drgac. Hear me out:
Začetek// Men je ena punca ratala ful usec prblizn junija tega leta. je moja paralelka oba sva 9 razred. no ja in glih pred koncem osmega razreda smo šli na en izlet z šolo k je bla ona tud tm, pa zravn je šu še en moj dobr prjatu. Na temu izletu sm njemu povedou da mi je ona ful lepa (pa tud personality pa res najbolsi!) in je on zaceu to tko na glas govort tm pred vsemi pa jo nekej zajebavat z mano, ampak nism biu jezn, actually mi je blo dobr da me je sploh opazila. no ampak pol je njej ta moj frend ratou ze mau nadlezn in je bla tko mal jezna name ker ga nism ustavu, pa me je sam vprasala Ce sm vanjo- pa sm reku da Ne (ja js sm retard).
Avgust// Poletne počitnce, nje nism vidu ze nekej časa ker sta njena starša ločena in je bla skoz pr drugmu staršu. No in en dan ona men piše nekej v zvezi če mam js nek problem z njo (ker so eni k jih poznam se neki skregal z njo). in sva se mal pogovarjala par dni pač kako kej lajf.. in pol sm jo vprašu če bi šla z mano na valeto? pa je najprej rekla ne- ker ji je ena njena prjatlca rekla da misl da sm v njo (kako je uganila). no ja in sm se ji spet mogu zlagat da nism vanjo in zdej greva na valeto! na plesnih (mi jih ze mamo) je use ful fajn supr. in zdej že ene dva mesca si tko vsak dan snepam z to punco in je ful fajn pa tko js probam bit dost flirty pa ona tud tko taka use complimente pa nikol ni blo nv narobe. No in ti sm itak povedu mojmu najbolsmu prjatlu in pol se reci pac širjo in je to tud zvedu un moj prjatu iz izleta k mi je blo cist ok sj sva šekr dobra prjatla, in pač zdej ene dva tedna tko govoril tej punci da je ona moj fan pa mal jo zajebava...
En teden nazaj// No ona mene vpraša na snepu zakaj ta moj prjatu skoz to govori pac zakaj misl da bi js pa ona lah bla skp. in mu pišem da ona sprašuje. in pol se pogovarjam z njemu pa realisava da wow da jo zanimajo razlogi da bi bla z mano?? no in pol ji recem da moj frend prau da bi zgledala k fletn parck. pa ona tko posle :skull:. in poj recem Zakaj te sploh to tok zanima a isces razloge zakaj bit z mano a kva haha. in ona reče Actually... in poj se "A se ti zdi da js iscem tipa? Pa zakaj ta tvoj prjatu sploh govori to men? Ker brez zamere sam js nism vate."
Včeraj// spet si snepam z njo zdej od takrt vsak dan o tem.. o ljubezni.. kaj sploh je ljubezen, kako je blo z njenmu prejsnmu (poznam ga pa vem vse podrobnosti pa pac on je neki silu vanjo pa ga je ona pustila in jo je strah spet).
Danes// pac snepava si cist normaln nc ni awkward ona mi ful zaupa pa reku sm ji da je to res sweet pa je rekla daj to cute..
------------
js sm res ful vanjo pa res ne vem a ona je vame a ni.. vsaj mal.. ne vem a sm sam zloo deep friendzoned al kej je?? ne vem al nej ji sploh povem da sm js vanjo pa sm pac cist iskren pa mogoc pol se ona pove po resnici ce je kej drugac? (sam ce res ni vame bom izpadu ful weird pa mogoc mau desparate pa se nocem zgubit njenga zaupanja.)
Al nej sam se cakam pa probam improvat sebe se mal pa se pogovarjat z njo cim vec (nism chopped sam bi lah zgledou bols).. pa se ona je mogoc mal nepredvidljiva pa tezko ves kaj res misl…
k sva govorila glih o prejsnjih njenih crushih pa to se je useen zdel k da je bla ona dost jasna z njimi kaj hoče.. pa vem se da skoz čaka da tip nrdi first move pa to.. tkoda nevem kaj zdej hahah
šekr mam dost upanja no nevem zakaj sam mam
Res hvala če ste to prebral, upam da če si to ti, ki te ljubim, ne bereš tega hahaha
pa zlo mi ke zou za te grozne slovnične napake, sj zarad mene dej ta text u chatgpt nej ti nrdi povzetek pa pravilno slovensko hahah
Gre za resnično zgodbo, deli so skrajšani, zato vprašaj za dodaten info brez problema.
Jelkic
(prosm ne gledat mojga profila k nism biu active pol leta :skull:)
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(41)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(16)
Šport me na sploh ne zanima.
(24)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart
