Ljubezen, včasih srečna,
a zame vedno le stresna.

Zakaj razmišljam skoz' o njem,
zakaj ljubezni si želim,
zakaj upati si dovolim,
da njegovo srce bije, isto melodijo?

Zakaj drugi upe dajejo,
zakaj počutim se preveč,
zakaj si stika z njim želim,
ne le preko črk in tipk?

Zakaj počutim se kot da dajem res preveč,
da mu res že skoraj v obraz kričim
*i*"hej, veš, tu je nekaj več"*i*

Zakaj, le zakaj, misli k tebi me beže,
zakaj, le zakaj, tvoj pogled nikoli ne uide v enako smer?
Zakaj, le zakaj, si govora v živo ne želiš,
zakaj, le zakaj, se skrivava v svetu črk in tipk?

Ko tvoje sporočilo prejmem,
res bi kar skočila gor.
A na koncu le opazim tisti znani *i*Ok*i* in *i*Fajn*i*

Zakaj nekaj čutiti dovolim,
če vem, da on ne vidi isto,
da gotovo le prijazen je za valeto in zabavo?

Zakaj mi drugi upe dajejo,
češ do tebe res prijazen je,
češ ob tebi on drugačen je.

Zakaj, le vedno zakaj,
nikoli zato, ker ljubezen pač ne deluje tako.