Poligon za dampirje je v meni vzbudil adrenalin. Na nek način me je borba sproščala. Vsak udarec, obramba in napad so pomenili orožje več s katerim se bom borila proti Julyi. Pegasti fant me ni več s tako lahkoto premagal, a da bi bila boljša od njega sem potrebovala več treninga. Tudi Chrysa sem navdušila za treninge z damirji. Boj mu gre prav tako dobro kot meni. In prav spretno se suče okoli svoje nasprotnice.
Po treningu se zadihana in prepotena odpraviva proti glavni stavbi akademije. Že na vhodu me preplavi slab občutek. Nekaj je narobe. Ko vstopim se napetost potroji. Vse glave v prostoru se obračajo k meni. Iz množice se pojavi ravnateljica in odločno zakoraka proti meni. Niti enega zvoka razen odmeva njenih petk ni.
»V pisarno takoj!« njen glas je bil trd in neomajen. Sledila sem ji po hodnikih, ki so grozeče pritiskali name. Nenadoma se je Chrysova roka znašla v moji. Pomirjujoče me je stisnil. Ravnateljica je živčno trzala z rokami in se njegove prisotnosti sploh ni zavedala.
Ustavili smo se šele pri temnordečih lesenih vratih. Ravnateljica se je že naslonila na kljuko, da bi jih odprla, nato pa pogled zapičila vame. »Le glej, da imaš dobro pojasnilo za to!« nato je vrata grobo odsunila.
Pogled na notranjost me je več kot šokiral.
Keith je dvignil pogled od tal. Dva dampirska varuha sta mu preprečevala, da bi zbežal.
»Vivian!« je zavpil in se upiral trdnemu prijemu. »Vivian!«
Nisem si mogla pomagati. V oči so mi silile solze. Chrys je urno spustil mojo dlan še preden bi lahko Keith kaj opazil. Očitno je prepoznal tistega Maga, ki je vreden moje ljubezni.
Stekla sem bližje in ga objela. Solze so se mi zlivale po licih. Čez trenutek se je Keith umiril in stražarja sta nekoliko popustila prijem. To je spretno izkoristil in iztrgal roki iz njunih dlani. Potegnil me je bližje k sebi. Nihče naju ni poskušal ločiti. Samo stala sva tam objeta na sredi pisarne.
Seveda je vse uničila ravnateljica s svojim značilnim 'khm khm'
Previdno sem spustila Keitha in se obrnila k ravnateljici.
»Pojasni, kaj čarski Primc dela na vampirski akademiji!« malodane kričala je.
»Gospa, preden sem prišla na akademijo za vampirje sem obiskovala šolo za mlade čare v Franciji. Tam sva se spoznala in…« močan tresk je zmotil mojo pripoved.
Nenadoma so v pisarno planili strigoji. Ravnateljica se niti obrniti ni utegnila, ko so ji ostri zobje razmesarili vrat. Mrtva se je skotalila na tla in tam obležala. Trenutek panike je v trenutku minil. Ozrla sem se, Chrys si je nedaleč stran utiral pot do mene, Keith pa je s kovinsko grebljico mahal po glavi neizkušenega vampirja. V bistvu mu je šlo bolje kot bi pričakovala. Ali pa tudi ne. Za hrbet se mu je priplazila smrtno bleda pošast in se pripravljala, da mu z enim prijemom zlomi vrat. Nemudoma sem vanjo poslala ogenj. Medtem ko se je v mukah cvrla, sem pograbila količek padlega varuha in se pognala h Chrysu, ki je bil še najbolj ogrožen. Nemalo zatem je že tičal v srcu enega od strigojev. Chrysa sem pograbila za roko, morali bomo uporabiti njegovo moč in zbežati. Pogled je mrzlično iskal Keitha. Varuhi okoli nas niso bili pozorni na ubežnike. Keith je še vedno mahal z grebljico naokoli. Končno sem dosegla njegovo zapestje in pokimala Chrysu.

V trenutku me je zajela tema, nato pa smo se pojavili na vzhodni strani akademije. Bolj natančno pri pristajališču za helikopterje.
»Ste vsi v redu?« je zadihano vprašal Chrys.
S Keithom sva le kratko prikimala, saj nama je bilo slabo.
»Poskrbel bom, da nas čim hitreje odpeljejo od tod.«
»Ne! Tisa in Sofia. V ječah sta! Rešiti ju moramo.« je nenadoma prestrašeno rekel Keith in še bolj pozelenel.
»Kaj! S tabo sta!« zaprepadeno sem se zastrmela vanj. »Idejo imam. Keith skrij se, ne smejo te dobiti. Ti Chrys pa mi pomagaj, prosim! V klet morava.«
»Ne, z vama bom šel!« se je glasno uprl Keith in močneje stisnil mojo dlan.
»Ne, ne bo šlo. Skrit moraš ostati. Ne bom dovolila, da se ti kaj zgodi.« nato sem ga s kratkim poljubom utišala in s Chrysom naju je spet zavila tema.