*b*Keith*b*
»Hej! Bratec zbudi se.«
»Sredi noči smo.« zanergam in se ne zmenim za nadležno sestro.
»Rekla bi, da te zanima kako kaže Vivian, ampak če bi raje spal...« to me vrže pokonci.
»Je vse v redu z njo? Kaj se dogaja?« popolnoma buden strmim v sestro, ki se le nasmehne in mi na kolena posadi svoj prenosnik.
Osuplo ostrmim ob pogledu na dogajanje, ki se dogaja na bojišču. Vivian se splazi iz svojega skrivališča, a tam ni sama. Kamera približa dve nasprotnici.
»Kaj se vendar gre?« vprašam in glas se mi trga od živčnosti.
»Mislim, da sklepa zavezništvo… z našimi.«
»Tole jo bo stalo glave.« zaječim in si obraz pokrijem z dlanmi.
»Pesimist.« sestra zavije z očmi, nato pa me dregne s komolcem. »O, lej vampir prihaja.«

*b*Vivian*b*
Takoj sem krenila proti severu. Moja morojska ušesa so kmalu zaslišala urne korake. Roka se mi na ukaz vname kot bakla in koraki potihnejo ob nenadni svetlobi med drevesi.
»Kdo je tam?« se oglasi.
»Iščeš pobegli vilinki kajne?« začnem brez pozdrava. Vampir se premakne in začne stopati bližje. »Lahko ti povem kam sta odšli.«
»Si vampirka?« sumničavo vpraša.
Z ognjem si osvetlim obraz. Ob videnem se ne trudi skrivati olajšanja.
»Princesa…«
»Tiho!« mu zabičam. »Če greš nekaj sto metrov proti vzhodu, boš našel pot, ki sem jo stopila skozi sneg. Videla sem ju kako sta šli tja. Po moji poti se bosta lažje premikali, zdaj veš kje sta sledi jima. Ne puščaj jima prednosti. Že zdaj je imata preveč. Pohiti.«
»Kaj pa vi?« plašno vpraša ob mojem ukazovalnem tonu.
»Imam svoje cilje. Onidve nista med njimi. Čas vas preganja.« ga opomnim in izginem med drevesa. On pa izgine tja kamor sem ga zavedla.

»Kaj boš storila z nama, princesa?« zadnjo besedo izreče v zlobnem tonu.
»Kako veš za to?« priprem oči in z njimi premerim svetlolaso dekle.
»Poznaš Čutnike?« prikimam in takoj se mi posveti.
»Super sluh imaš. Vsi čutniki imate izredno izraženega enega od čutov?« prikima.
»Zakaj si naju sploh rešila?« vpraša drugo dekle, kratki temni rjavi lasje se ji lepijo na rdeča lica, izgleda mlajša kot njena prijateljica.
»Še sama ne vem.« priznam. »Najbrž se mi je tako zdelo prav.«
»Čudna si za vampirsko princeso.« pripomni.
»Vem.« rečem in se kislo nasmehnem. Naslednjih nekaj minut je med nami neprijetna tišina. »Najbrž sta lačni.« se spomnim, ob mojem stavku se obema zableščijo oči. »Imam nekaj ribe, če želita vama lahko pripravim čaj…« pred njiju postavim nekaj kosov ribe in jima na hitro pripravim čaj. Vsega zmanjka v manj kot minuti.
»Jedli nisva že od začetka izziva.« pojasni svetlolaska in si oblizuje prste. »Nisva imeli časa, s tem vampirjem se lovimo že od začetka.« odgovorim s tišino, ker nimam kaj reči. »Mimogrede, moje ime je Penelope, ona pa je Melissa.«
»Kliči me Lisa, prosim. Vilinka sem.« se nasmehne in mi poda roko.
»Jaz pa sem Vivian. To in nič drugega.«