BOŽIČNA SREČA 1. del
7
4. POGLAVJE
Ta vikend je meteorski dež! Vsako leto me je oče na to noč peljal kampirati na bližnji hrib, kjer sva vso noč gledala zvezde. Bilo je čudovito. Sedaj hodim sama, saj Maksa vesolje ne zanima. A letos bom povabila Chloe da greva skupaj.
»Hejj!« zakliče Chloe in mi steče nasproti. Konec pouka je. Na dvorišču je ogromno dijakov, a se jih od nekod pojavlja še več. Petek je, zato se vsi zadržujejo pred šolo, ter se menijo za zabave, zmenke in nevem kaj še. »Hej! Iskala sem te!« ji nasmejana odgovorim »Jutri je meteorski dež, bi šla z mano kampirati?« jo vprašam. »Seveda!!! Lahko pridem takoj zdaj če želiš!« odgovori. Nasmeh mi malo uplahne, ko pomislim da bi Chloe spoznala Liama, a ona nadaljuje »Pridem danes ob šestih, bodi pripravljena! Veliko prostora zavzamem!«.
Chloe se ni hecala. Res porabi OGROMNO prostora. Pojavila se je točno ob šestih, vsa nasmejana in otovorjena z tremi potovalkami in kovčkom. »Kaj pa imaš tu notri?« sem jo vprašala »Jaz sem nazadnje imela toliko prtljage ko smo se selili!« vzkliknem »Sabo imam vso svojo kozmetiko, kajti če ne skrbim za svojo kožo se takoj pojavijo gromozanski mozolji, ki jih nočeš videti. Zraven pa sem prinesla še nekaj malenkosti za tvojo sobo, če bi bila slučajno zanemarjena, seveda oblačila, odejo« »Ali misliš tukaj ostati cel teden!?« jo prekinem. Navihano se nasmehne. »Ne. Ne, ne ne ne! To ne bo šlo!«rečem »Verjemi, bom že prepričala tvoje starše!« nasmehne še bolj na široko. »Saj ni problem v moji mami.« rečem. Nočem še začeti debate o Liamu. »Samo...Veš, nikoli še ni nihče prespal pri meni, še posebej ne v tej hiši.« razložim, čeprav to definitivno ni vzrok zakaj nočem da Chloe ostane tukaj cel teden. »Daj noooo! Zabavno bo! Boš videla!« Nisem vedela da se človek lahko smeji tako široko, njena usta so bila razpotegnjena od ušesa do ušesa. Vdala sem se. »V redu no, pridi že notri.« rečem.
Chloe vstopi in se razgleda. Primem njen kovček in jo odpeljem do svoje sobe.
Ko odprem vrata zaslišim glasen pok. Hitro se obrnem, saj takoj pomislim da je Chloe padla. To se ni zgodilo, Chloe je izpustila vse svoje potovalke ter z odprtimi usti zijala v mojo sobo. Nisem vedela da jo bo to tako osupnilo. Res je da sem imela največjo sobo v hiši, imela je majhen steklen obok, kjer sem sedela in zrla v zvezde skoraj vsako noč. V kotu je bila velika postelja, zraven vrat sem imela gromozansko omaro. Vse to je kupil in v mojo sobo postavil Liam. Sama se nisem ozirala na vse te stvari. Še ena stvar s katero se je še bolj prikupil moji mami.
Ko si je Chloe opomogla, me je pogledala in rekla »Nisem vedela da imaš tako veliko sobo, ali tako lepo!« pognala se je proti postelji in se vrgla nanjo, nato je prisežem da v manj kot eni sekundi bila pred mojo omaro in iz nje vlekla vse mogoče cunje. »O ne.« sem pomislila »To bo peklenski teden.«. Saj ne da ne maram Chloe, ampak kar je počela v naslednjih urah je bilo grozno. Naredila je modno revijo, kar je pomenilo da sem v naslednjih urah bila prisiljena pomeriti vse obleke in čevlje ki sem jih imela v omari. Ubistvu sem nekako uživala. Rada sem lepo oblečena in ko sem se navadila hitro oblačiti in slačiti majice in obleke ne da bi se mi zataknile ob moje lase ali nos sem se že vživela v vlogo. Chloe je obleke ocenjevala od ena do deset. Tiste z najboljšo oceno je dajala na en kup, tiste z nižjo na drug.
»Mmmm... Tale je malce preširoka. 6/10.« je mrmrala. Jaz pa »Se hecaš! Ta majica razgalja vse moje obline, ki, če še ne veš, niso za razkazovanje!« ne maram oprijetih majic, čeprav imam rada oblačila. Zdi se mi kakor da kar kričijo po otipavanju in gledanju v neprimerne dele telesa. Ne mislim ves čas zardevati medtem ko me fantje ves čas pogledujejo! Enkrat sem to napako že naredila. Nikoli več ne oblečem oprijete majice. Mislila sem da sem se vseh znebila, a Chloe jih je iz omare privlekla kakšne deset.
Pridno pomerjam oblačila kakšne dve uri, nato pa se obe naveličava. Odidem v kuhinjo in naredim pizza kruhke. Chloe se ta čas razgleduje po hiši, ko pa odprem pečico se pojavi za mano in mi ukrade tri kruhke ter si jih naenkrat zbaše v usta. Hitro poskusim rešiti preostali krožnik pred njenimi požrešnimi usti in pri tem polovico kruhkov stresem na tla. Te pa, kakor sem videla vzame majhna postava oblečena v sive kavbojke in sinje moder pulover. »Maks!!!« zakričim »Vrni moje kruhke!« zasmejim se in z krožnikom stečem za njim, Chloe pa za mano.
Do Maksove sobe pridem pravočasno, da lahko podstavim nogo pred vrata. Odprem vrata in vidim svojega brata ležati na postelji, jesti pizza kruhke in igrati GTA, kakor da je to edino kar je počel zadnjih pet minut. Vržem se na posteljo in ga začnem žgečkati po trebuhu, stopalih in vratu. Njegovo telo se stresa od smeha »Nehaj! Predam se! Kruhki so tvoji! Samo nehaj! Prosimmm! Ihihiahaahha! Annaaaaa! Nehaj!« končno popustim in vzamem kruhke ter jih postavim..na prazen krožnik!
Chloe se za mano nedolžno smehlja vsa umazana okoli ust »Mislim da je zmanjkalo kruhkov« reče nedolžno in vzame še tiste tri ki so ostali, ter enega da Maksu. »Oooo...tiiii! Boš že videla!« rečem in se pretvarjam da sem jezna. Vsi tri se močno smejemo da nam zmanjka sape, zato se vsi malce pomirimo. »Šč, šč v dnevno sobo!« rečem zato da bi dala mir, kajti vedela sem kakšen je Maks ko je razposajen. Teka okrog in kriči. Ponavadi ga zamotim s filmom, to najbolj pomaga. »Oba! Izberita si nekaj kar bomo gledali.« Poženeta se proti vratom in tekmujeta do dnevne. Maks zmaga. Sevda.
Vstanem in na hitro pospravim posteljo, da bi bila videti vsaj približno v redu, nato pa odidem na hodnik in se po ograji spustim do konca stopnic. Odprem vrata v kuhinjo in iz omare izbrskam kokice. Vržem jih v mikrovalovko. Če že ne morem kruhkov bom pa kokice kajne? Slišim Chloe in Maksa v sosednji sobi, ki se prepirata kaj bomo gledali »Daj no, Hulk je najboljši film vseh časov!« reče Maks »Ne hvala, raje umrem kakor pa da gledam tega velikanskega škrata ki teka naokrog v kopalkah!« se upira Chloe » Potem pa vsaj Maščevalce!« jo skuša prepričati.
Neham poslušati, saj so kokice nared. Predvidevala sem da ne bosta uskladila svojih želja, kajti moj brat zna biti zelo trmast, še posebej ko gre za filme. Spomnila sem se da imam v sobi ogromno CD- jev ki sem jih imela še od otroštva.
Odprem omaro v kateri imam spravljene knjige in CD-je ter pobrskam med njimi. Najdem risanko WALL-E. Z njo se odpravim po stopnicah v dnevno sobo in ne da bi kaj rekla CD vstavim v predvajalnik. Film se začne in vsi utihnemo ter se usedemo na kavč »Daj mi kokice.« reče Maks »Kakšna je čarobna beseda?« ga malo podražim »Prosim.« odgovori in zavije z očmi. Podam mu skledo z kokicami, ki je po zaslugi Chloe že napol prazna. Čudim se da je tako suha glede na to da poje trikrat toliko kot tehta. Mislim da ta večer ne bom uspela veliko pojesti, kajti večina bo pristala v trebuhu mojega požrešnega brata in prijateljice.
Ko se film konča, Maks že spi. Ura je skoraj devet in to pomeni da bo vsak čas domov prišla mama, takoj za njo pa Liam. Chloe želim spraviti iz hiše, da bi preložila snidenje z mojim očimom. »Greva na sprehod.« rečem »Rada bi šla na svež zrak.« Ni se upirala. Podala sem ji njen plašč, sama pa si ogrnila svojega. Oprem vrata in stopim na hladen svež zrak. Osmi december je. Kmalu bo spet začelo snežiti. Zaprem vrata ko zaslišim da se mi je Chloe pridružila. Nekaj časa samo zrem v jasno nebo, ki diši po zimi in upanju. »Zima je moj najljubši letni čas, december pa moj najslabši mesec.« rečem Chloe »To se ne sklada. Ali eno ali drugo. Ne moreš oboževati zime, hkrati pa ne maraš decembra, ki se večini zdi kot edini zimski mesec. Moraš se odločiti.« brezbrižno odvrne. V tem je problem. Jaz nočem izbirati. Rada bi le svoje staro življenje. A edina moja želja je neuresničljiva.
Ta vikend je meteorski dež! Vsako leto me je oče na to noč peljal kampirati na bližnji hrib, kjer sva vso noč gledala zvezde. Bilo je čudovito. Sedaj hodim sama, saj Maksa vesolje ne zanima. A letos bom povabila Chloe da greva skupaj.
»Hejj!« zakliče Chloe in mi steče nasproti. Konec pouka je. Na dvorišču je ogromno dijakov, a se jih od nekod pojavlja še več. Petek je, zato se vsi zadržujejo pred šolo, ter se menijo za zabave, zmenke in nevem kaj še. »Hej! Iskala sem te!« ji nasmejana odgovorim »Jutri je meteorski dež, bi šla z mano kampirati?« jo vprašam. »Seveda!!! Lahko pridem takoj zdaj če želiš!« odgovori. Nasmeh mi malo uplahne, ko pomislim da bi Chloe spoznala Liama, a ona nadaljuje »Pridem danes ob šestih, bodi pripravljena! Veliko prostora zavzamem!«.
Chloe se ni hecala. Res porabi OGROMNO prostora. Pojavila se je točno ob šestih, vsa nasmejana in otovorjena z tremi potovalkami in kovčkom. »Kaj pa imaš tu notri?« sem jo vprašala »Jaz sem nazadnje imela toliko prtljage ko smo se selili!« vzkliknem »Sabo imam vso svojo kozmetiko, kajti če ne skrbim za svojo kožo se takoj pojavijo gromozanski mozolji, ki jih nočeš videti. Zraven pa sem prinesla še nekaj malenkosti za tvojo sobo, če bi bila slučajno zanemarjena, seveda oblačila, odejo« »Ali misliš tukaj ostati cel teden!?« jo prekinem. Navihano se nasmehne. »Ne. Ne, ne ne ne! To ne bo šlo!«rečem »Verjemi, bom že prepričala tvoje starše!« nasmehne še bolj na široko. »Saj ni problem v moji mami.« rečem. Nočem še začeti debate o Liamu. »Samo...Veš, nikoli še ni nihče prespal pri meni, še posebej ne v tej hiši.« razložim, čeprav to definitivno ni vzrok zakaj nočem da Chloe ostane tukaj cel teden. »Daj noooo! Zabavno bo! Boš videla!« Nisem vedela da se človek lahko smeji tako široko, njena usta so bila razpotegnjena od ušesa do ušesa. Vdala sem se. »V redu no, pridi že notri.« rečem.
Chloe vstopi in se razgleda. Primem njen kovček in jo odpeljem do svoje sobe.
Ko odprem vrata zaslišim glasen pok. Hitro se obrnem, saj takoj pomislim da je Chloe padla. To se ni zgodilo, Chloe je izpustila vse svoje potovalke ter z odprtimi usti zijala v mojo sobo. Nisem vedela da jo bo to tako osupnilo. Res je da sem imela največjo sobo v hiši, imela je majhen steklen obok, kjer sem sedela in zrla v zvezde skoraj vsako noč. V kotu je bila velika postelja, zraven vrat sem imela gromozansko omaro. Vse to je kupil in v mojo sobo postavil Liam. Sama se nisem ozirala na vse te stvari. Še ena stvar s katero se je še bolj prikupil moji mami.
Ko si je Chloe opomogla, me je pogledala in rekla »Nisem vedela da imaš tako veliko sobo, ali tako lepo!« pognala se je proti postelji in se vrgla nanjo, nato je prisežem da v manj kot eni sekundi bila pred mojo omaro in iz nje vlekla vse mogoče cunje. »O ne.« sem pomislila »To bo peklenski teden.«. Saj ne da ne maram Chloe, ampak kar je počela v naslednjih urah je bilo grozno. Naredila je modno revijo, kar je pomenilo da sem v naslednjih urah bila prisiljena pomeriti vse obleke in čevlje ki sem jih imela v omari. Ubistvu sem nekako uživala. Rada sem lepo oblečena in ko sem se navadila hitro oblačiti in slačiti majice in obleke ne da bi se mi zataknile ob moje lase ali nos sem se že vživela v vlogo. Chloe je obleke ocenjevala od ena do deset. Tiste z najboljšo oceno je dajala na en kup, tiste z nižjo na drug.
»Mmmm... Tale je malce preširoka. 6/10.« je mrmrala. Jaz pa »Se hecaš! Ta majica razgalja vse moje obline, ki, če še ne veš, niso za razkazovanje!« ne maram oprijetih majic, čeprav imam rada oblačila. Zdi se mi kakor da kar kričijo po otipavanju in gledanju v neprimerne dele telesa. Ne mislim ves čas zardevati medtem ko me fantje ves čas pogledujejo! Enkrat sem to napako že naredila. Nikoli več ne oblečem oprijete majice. Mislila sem da sem se vseh znebila, a Chloe jih je iz omare privlekla kakšne deset.
Pridno pomerjam oblačila kakšne dve uri, nato pa se obe naveličava. Odidem v kuhinjo in naredim pizza kruhke. Chloe se ta čas razgleduje po hiši, ko pa odprem pečico se pojavi za mano in mi ukrade tri kruhke ter si jih naenkrat zbaše v usta. Hitro poskusim rešiti preostali krožnik pred njenimi požrešnimi usti in pri tem polovico kruhkov stresem na tla. Te pa, kakor sem videla vzame majhna postava oblečena v sive kavbojke in sinje moder pulover. »Maks!!!« zakričim »Vrni moje kruhke!« zasmejim se in z krožnikom stečem za njim, Chloe pa za mano.
Do Maksove sobe pridem pravočasno, da lahko podstavim nogo pred vrata. Odprem vrata in vidim svojega brata ležati na postelji, jesti pizza kruhke in igrati GTA, kakor da je to edino kar je počel zadnjih pet minut. Vržem se na posteljo in ga začnem žgečkati po trebuhu, stopalih in vratu. Njegovo telo se stresa od smeha »Nehaj! Predam se! Kruhki so tvoji! Samo nehaj! Prosimmm! Ihihiahaahha! Annaaaaa! Nehaj!« končno popustim in vzamem kruhke ter jih postavim..na prazen krožnik!
Chloe se za mano nedolžno smehlja vsa umazana okoli ust »Mislim da je zmanjkalo kruhkov« reče nedolžno in vzame še tiste tri ki so ostali, ter enega da Maksu. »Oooo...tiiii! Boš že videla!« rečem in se pretvarjam da sem jezna. Vsi tri se močno smejemo da nam zmanjka sape, zato se vsi malce pomirimo. »Šč, šč v dnevno sobo!« rečem zato da bi dala mir, kajti vedela sem kakšen je Maks ko je razposajen. Teka okrog in kriči. Ponavadi ga zamotim s filmom, to najbolj pomaga. »Oba! Izberita si nekaj kar bomo gledali.« Poženeta se proti vratom in tekmujeta do dnevne. Maks zmaga. Sevda.
Vstanem in na hitro pospravim posteljo, da bi bila videti vsaj približno v redu, nato pa odidem na hodnik in se po ograji spustim do konca stopnic. Odprem vrata v kuhinjo in iz omare izbrskam kokice. Vržem jih v mikrovalovko. Če že ne morem kruhkov bom pa kokice kajne? Slišim Chloe in Maksa v sosednji sobi, ki se prepirata kaj bomo gledali »Daj no, Hulk je najboljši film vseh časov!« reče Maks »Ne hvala, raje umrem kakor pa da gledam tega velikanskega škrata ki teka naokrog v kopalkah!« se upira Chloe » Potem pa vsaj Maščevalce!« jo skuša prepričati.
Neham poslušati, saj so kokice nared. Predvidevala sem da ne bosta uskladila svojih želja, kajti moj brat zna biti zelo trmast, še posebej ko gre za filme. Spomnila sem se da imam v sobi ogromno CD- jev ki sem jih imela še od otroštva.
Odprem omaro v kateri imam spravljene knjige in CD-je ter pobrskam med njimi. Najdem risanko WALL-E. Z njo se odpravim po stopnicah v dnevno sobo in ne da bi kaj rekla CD vstavim v predvajalnik. Film se začne in vsi utihnemo ter se usedemo na kavč »Daj mi kokice.« reče Maks »Kakšna je čarobna beseda?« ga malo podražim »Prosim.« odgovori in zavije z očmi. Podam mu skledo z kokicami, ki je po zaslugi Chloe že napol prazna. Čudim se da je tako suha glede na to da poje trikrat toliko kot tehta. Mislim da ta večer ne bom uspela veliko pojesti, kajti večina bo pristala v trebuhu mojega požrešnega brata in prijateljice.
Ko se film konča, Maks že spi. Ura je skoraj devet in to pomeni da bo vsak čas domov prišla mama, takoj za njo pa Liam. Chloe želim spraviti iz hiše, da bi preložila snidenje z mojim očimom. »Greva na sprehod.« rečem »Rada bi šla na svež zrak.« Ni se upirala. Podala sem ji njen plašč, sama pa si ogrnila svojega. Oprem vrata in stopim na hladen svež zrak. Osmi december je. Kmalu bo spet začelo snežiti. Zaprem vrata ko zaslišim da se mi je Chloe pridružila. Nekaj časa samo zrem v jasno nebo, ki diši po zimi in upanju. »Zima je moj najljubši letni čas, december pa moj najslabši mesec.« rečem Chloe »To se ne sklada. Ali eno ali drugo. Ne moreš oboževati zime, hkrati pa ne maraš decembra, ki se večini zdi kot edini zimski mesec. Moraš se odločiti.« brezbrižno odvrne. V tem je problem. Jaz nočem izbirati. Rada bi le svoje staro življenje. A edina moja želja je neuresničljiva.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Cool
0
Moj odgovor:
Nikapika
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Pomagite
okej a ve tut velikrat tko ful hocte bit prjatlce z dolocenimi puncami. pomojm da mam js tko okol 7-8 punc s kerimi hocm bit ful prjatlca in jih ful obcudujem in hocem biti take kot so one in hocem imeti tak stil in stalkam njihove storije... vcasih sem tudi ljubosumna na njih. ali to pomeni da sem lejzbika?? ker sem nekaj videla na tiktoku. In jaz res se nikoli nisme bila zaljubljena ali obsedena z nobenim fantom ampak res nocem biti lejzbika in zdaj sem cisto zmedena potem sem se guglala po internetu in sem se jokala ker baje ni to normalno da se nisem bila zaljubljena in da obcudujem punce in zdaj se ze tri dni obremenjujem stem. in tudi ce ze razmisljam o tem da so mi vsec punce naj bi bil razlog da sem lejzbika in zdaj se bom jokala. ali je normalno da pri 16 se nisem bila v nobenega fanta zaljubljena ali zaintereserana? ali je normalno da sem nekako obsedena z nekaj puncami in ljubosumna in hocem biti take kot one ali to pomeni da sem lejzbika?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
o moj bog! ena mojih najljubših pesmi:black_heart::black_heart::black_heart:
o moj bog! zakaj se mi zdi, da take pesmi ...