»Griffindor!«
Kaj? Tako sem upala na karkoli drugega razen Griffindorja. Zdaj bom mogla spet iskati nove prijatelje. Še Awo sem izgubila...Medtem, ko sem se jaz smislila sama sebi, je Griffindorska miza ponorela od veselja. Sedla sem zraven Jamesa, ki me je potrepljal po hrbtu: »Izgledaš žalostna. Kaj ti je?« »Nič ni...Samo...Ah pozabi« odmahnila sem z roko, ter se nasmehnila. »Haloo?!« Sirius, ki je sedel pred mano je zavil z očmi: »Si žalostna, ker si prišla v Griffindor? Na BRADAVIČARKI si. Ti pa se zmrduješ zaradi Griffondorja?« Nasmehnila sem se. Sirius je imel prav. Na BRADAVIČARKI sem. Končno...
Dumbledor je zaploskal, da je pritegnil našo pozornost. Nato je naredil tisti govor o nekih prepovedih...Nisem ga poslušala. Bolj zanimivo je bilo, ko je udaril po čaši, in se je pred mano pojavil piščanec. Fenomenalno! Vanj sem zarila vilice in si vzela veliiik kos. Potem sem si postregla s krompirjem in neko solato. Pri posladku sem se tako najdela pudinga in jabolčne pite, da je najbrž vsak spremenil mnenje o meni. Odložila sem vilice in nož. Ter se utrujeno nasmehnila Siriusu in Jamesu, ki sta bila v enakem stanju kot jaz, prenajedena, utrujena in vesela. Najlepša različica utrujenosti. »Tooorej...« sem zategnila in pogledala Jamesa: »S čim si si postregel?« James je odmahnil z roko in odkimal: »Vem samo to, da sem pojedel nekaj zares dobrega« je malomarno skomignil Sirius, ko sem pogledala njega.
»Zdaj je čas za postelje, sledite predstavnikom!« je rekel Dumbledor.
»Griffondomovci seeeem!« se je drl nek fant, ki mi je bil zelo poznan. Prva sem bila pri njem, takoj za mano pa James in Sirius. »Arthur! Mislila sem, da se samo hecaš!« sem presenečeno dahnila. »Hecam? Resen kot sliva sem!« se je zarežal Arthur, ter preštel majhno skupinico prvih letnikov. »Mislim, da smo vsi. Sledite mi.« pa smo mu sledili. Kaj drugega naj bi pa storili?
Peljal nas je ven iz velike dvorane, po stopnišču. Nato se je nenadoma ustavil, kar sredi stopnišča, da sem se mu zaletela v hrbet. Željna postelje in dobrega spanca, sem nejevoljno zanergala: »Kaj pa naj bi bilo to?« Arthur me je ignoriral, ter pogledal navzdol, kjer je fant, ki sem ga videla prej, Frank Velerit, še vedno bil na podestu: »Frank, takoj na stopnišče!« je ukazal Veleritu. Seveda prepozno. Stopnišče se je premaknilo, Velerita, pa smo s skupnimi močni komaj pravi čas prijeli za roko, ter povlekli na stopnice. »Nihče pozabljen?« je kratko odrezal rdečelasec. Nekaj jih je v strahospoštovanju le prikimalo, ampak večina je rekla: »Jaaaa«. »Aha.« je zamrmral Weasley in nam znova pomignil naj mu sledimo.
Prišli smo do slike neke debele, obupno debele gospe. Athur jo je ogovoril, da sem prvi hip pomslila kaj za vraga mu je, čez sekundo pa je slika spregovorila, tečna debela gospa je zamomljala: »Zbudili ste me, tečneži. Kaj bi rad...Ohooo, prvi črviii« je zapela, ko nas je opazila. »Kkkkhm« se je odkašljal Arthur. »Oh, oprostite, geslo?« »Sočna koleraba« je rekel Arthur in debela gospa se je premaknila, ter razkrila prehod.
Arthur nam je na kratko razkazal, naš dom, ter se poslovil in odšel po stopnicah navzgor. »Kako je družaben« je z očmi zavil James, ter se sesedel v zofo. »Mjaaa...Jaz grem spat, fanta.« »Fino, ampak ali ne bi še MALOOO ostala?« je zanergal Sirius. Nekaj časa sem stala poleg njinu, potem pa se sesedla na preprogo. »Naj vama bo«
»Zbudi se Lilly! Lilly? Lilly za božjo voljo ZBUDI SE!« »Aah, kaaaj?« sem zamormrala, ter se obrnila v drugo stran na preprogi. Čakaj, preprogi? To me je v trenutku zbudilo. Na žalost. Z glavo sem priletela v rob mize in to tako trdo, da se je slišalo, kot bi ustrelil s topom. »Zamujamo na zajtrk!« je nejevoljno zamrmralo neko dekle, ki me je treslo. »Kdo si ti? Kako poznaš moje ime?« sem vprašala. »Vsi ga poznajo. Si zelo lepa. Sicer sem Lillianne Woderforth.« mi je ponudila roko. »Hoj« sem pozdravila, nato pa se streznila. Dobro, danes bom brez zajtrka...Bolje da se grem umit...«Umit se grem! Me lahko počakaš?« sem oznanila, ter še preden bi dekle uspelo kaj reči, sem že drvela po stopnicah navzgor, v dekliško spalnico.