SORI GUYS KR SM SLA PISAT NOVO ZGODBO SORIII :sob::sob::sob: :heartbeat: :warning: KRIMINALKA:warning: no lol anywy uzivejte v branju hahahahh nvm zakj objavljam kriminalko na christmas :sob::gift:

*
"Emma?"
Zaslišala sem šepet. Bila sem v šolski kleti, pred polico, obarvano v barvi krvi. Ozrla sem se k Rose, ki je stala za mano. Tresla se je.
"Kaj je?" sem jo zaskrbljeno vprašala.
"Tam je truplo..."
S prstom je pokazala v kot kleti. Zaradi teme sem komaj kaj videla, a sem še vseeno uspela razločiti mrtev obris človeka. Stopila sem bližje.
"To je Darce... Watson," Sem rekla in pomislila na študentko, katero sem zdaj mrtvo opazovala. Res je že nekaj časa nisem videla. Zdaj vem, zakaj.
Prijelo me je, da bi zakričala. Pogled mi je potoval od njenega zgroženega obraza do hrbta... v katerem je bil nož.
"Nekdo jo je zabodel," je zašepetala Rose in pokleknila. Nož je izvlekla in si ga ogledala.
"Pridi," sem nato rekla, "pojdiva..."
Odšle sva proti izhodu.
"Kaj bova naredili?" je vprašala Rose, "nekomu morava povedati. Mislim, saj to je vendar umor."
Prikimala sem.
"Greva k Julu," sem predlagala, "sicer še ima pouk, ampak bova že počakali. Medtem pa bova res šli do ravnatelja."
Glas se mi je tresel. Rosin obraz je bil bled.
Potrkali sva na vrata ravnateljeve pisarne. Odprl nama je s širokim nasmehom na obrazu.
"Dober dan, uče-"
"Gospod, sledite nama," sem ga prekinila, "v kleti je truplo. Nekdo je umoril Darce Watson!"
Njegov nasmeh je zamenjala zaskrbljenost.
"Kaj...?" je zamrmral, "učenki, prosim, da se ne hecata, ker- AUA!"
Rose ga je prijela za roko in ga potegnila iz pisarne. Stekli smo po stopnišču v klet. Odprla sem vrata in odkorakala do kota.
"Tukaj!" sem vzkliknila in pokazala na truplo.
Ravnatelj je okamnel. Nemudoma je izvlekel telefon in poklical policijo.
"Hvala, učenki. Morda sploh ne bi vedeli tega, če nas ne bi obvestili," je zamrmral uro kasneje, "zdaj pa pojdita v avlo, imeli bomo sestanek."

*
"Vidve sta jo prvi videli, kajne? Darcijeno truplo," naju je vprašal Jul, prijatelj s temnimi lasmi in nagajivimi se očmi.
"Ja," sem prikimala, "pravzaprav Rose. Ampak... ravnatelj je rekel, da se ne smemo vmešavati, čeprav bi rada izvedela, kdo je morilec."
Rose je zavila z očmi.
"Ne živimo v filmu, Emma."
Že od nekdaj sem rada brala detektivke. Želela sem si, da bi lahko postala glavna oseba v detektivki v resničnem življenju.
"Pravzaprav..." je posegel vmes Jul, "zelo nevarno bi bilo. Stari smo 15, ampak tudi jaz bi želel malo drame," se je zarežal. Rose pa se je še bolj namrščila.
"To je *i*real life*i*, vidva. Tu se ne moremo lotiti stvari sami. Ne moremo peti Aleluja, da bi pričarali ne vem kakšno posebno prijateljsko vez. Imamo policjo."
Zdaj sem bila jaz tista, ki je zavila z očmi.
"No, jaz se bom vsekakor lotila tega. Jul?"
"Tudi." Je prikimal.
Čez nekaj časa se je vdala tudi Rose. Nasmehnila sem se.

*
"In kako the hell se bomo sploh lotili tega?" je zavzdihnila, ko sem vzela svetilko in se odpravila proti kleti.
"Kamere, girl," sem jo opomnila, "učitelji ne vedo za njih. Niti ravnatelj ne. Leon jih je nastavil."
"*i*Kdo?*i*" sta oba vprašala in se zazrla vame.
"Sosošolec in prijatelj," sem zamrmrala in zardela. "Vem, da zveni noro, ampak dobro so skrite."
Vstopili smo v klet. Stopila sem na polico in stegnila roko do stropa.
"Čisto majhne so," sem dejala, "našla."
Vzela sem majhno kamero in si jo ogledala.
"Tukaj je nek ključek," je vzkliknila Rose, "pomoje ga moramo priključiti na računalnik in si ogledati video."
Prikimala sem in ga vtaknila v žep.
"Gremo k meni domov," sem predlagala in si zapela hoodie. Hitro smo se pobrali iz šole in stekli k moji hiši. Snežilo je in bilo je mrzlo.
*i*Zakaj sem pustila bundo doma*i*, sem nejevoljno pomislila.

*
Prižgala sem računalnik, vtaknila kjuček in kliknila na datoteko, ki se je naložila. Prikazal se je posnetek.
"Darce je," je zamrmral Jul.
Ogledovala si je polico s kemijskimi pripomočki. Pogledala je na list, ki ga je nato spravila v žep. Ni se obrnila, zato ni videla, kako so se vrata tiho odprla. Prikazala se je oseba, oblečena v črno, s kapuco na glavi. Izvlekel je nož. Rose si je zatisnila oči in si z lasmi zakrila obraz.
Oseba je zamahnila najprej proti njenemu vratu. Darce je zakričala in se zgrudila na tla. Na vratu je imela globoko rano, zaradi katere bi lahko sicer še preživela, če bi jo spravili v bolnišnico in morilec ne bi znova napadel. Ampak je. Darce je ležala na hrbtu, zato je morilec samo zaril nož vanjo. Negibno je obležala.
Rose sem potrepljala po hrbtu.
"Konec je," sem jo potolažila, "očitno res ne živimo v filmu, kaj? Zdaj moramo raziskati, kdo je morilec. Kakšne ideje? Sumi?"
*