Okej, najprej nekaj novosti.
Prvič: Med branjem lahko poslušate tole skladbico - https://www.google.com/url?sa=t&source=web&rct=j&opi=89978449&url=https://m.youtube.com/watch%3Fv%3DCJpoGtfdGeA&ved=2ahUKEwjtsa7D9OyGAxWN8LsIHauKAYgQ78AJegQIGRAB&usg=AOvVaw13OZk9sVjH1WatWRRSBHpI
tale je malo za poskus, drugace bom izbirala pesmi bolj povezane s temo dela. Vsak nov del bo prišla nova pesmica.
Drugo pa na koncu dela. Zdaj pa lahko gres brat.
___________________________________________________

»Ga kje vidiš?« zašepetam Sifi.
»Ne, precej vilincev se je zbralo.«
»Kolikšna je možnost, da ostanemo pri umoru neopaženi?«
»Ničla.« kratko reče, jaz pa se tesneje ovijem v črn plašč.
»Kaj, ko bi jaz odšla pogledat proti stojnicam s pijačo. Tam nima noben položaja.«
»Prav, naredi kratek obhod, če ga opazim ti bom sporočila.«
Ne da bi odgovorila zavijem stran, v resnici nočem k stojnicam s pijačo. Moj cilj je manj obljuden predelek z magijo. Nakupiti moram nekaj strupov, ki bodo zelo uporabni pri morjenju. Namen imam stopiti k stari čarovnici, a me nekaj zmoti. Majhen, temnorjavi lasje, nima ušesne mečice. Stopim bližje.
»Dober večer in naj vam bo kralj naklonjen.« zažgolim z najbolj sladkim glasom kar ga premorem.
»Dober večer gospodična, kaj vas je prineslo v ta konec festivala?« vpraša in me pomenljivo pogleda češ, tukaj mlada dekleta ne smejo stikati.
»Oh, prav to! Izgubila sem se, pomagajte mi, prosim vas!« igram dalje in pocukrani glas me že spravlja ob živce.
»Z veseljem!« se nasmehne. »Saj, bi se mi nato pridružili še na pijači?«
»Seveda.« radostno vzkliknem, medtem pa mi bodalo že zdrkne v roko.
Odpelje me mimo razpadajočega voza, tam pa zgrabim priložnost. Grobo ga potisnem na tla in mu ob vrat potisnem bodalo.
»Napačen gib in boste mrtvi. Hodite pred mano.« mu zarenčim na uho. Počasi ustane in začne hoditi proti gozdu. Ko sva izven dosega luči mu z eno potezo gladko prerežem arterijo. Nekaj časa se še davi, potem pa omaga. Nož zavrtim v roki, danes ne bom pospravljala trupla, tako ali tako ga bodo našli.
Prepozno za sabo zaslišim stopinje, ne uspem se niti obrniti, ko me za usta zgrabi močna roka. Odreagiram hitro in natančno, nož zapičim v napadalčevo stegno, on pa popusti prijem. Zvali se na tla blizu trupla, a se kmalu pobere, ter nasloni na drevo. Mesec posveti na obraz napadalca in od presenečenja skoraj kriknem.
»Ne bom se vam klanjala.« rečem namesto tega.
Princ se zahahlja kakor, da mu ne bi ravnokar naredila luknje v stegno. »Pravzaprav sem ti prišel ponudit službo.«
»Pff, kaj ste mi?« zamežikam.
»Ti boš sprejela mojo službo, jaz pa ne bom nikomur povedal za vaše združenje.« presliši moje vprašanje.
»In kaj je ta služba?« zavijem z očmi še vedno v šoku.
»Postala boš moja osebna morilka.«
»In zakaj ravno jaz?«
»Ker si dobra v tem, poleg tega pa te bo na dvoru lažje skriti kot tvoje prijateljčke.«
»Nekoga pomembnega želiš ubiti kajne? In za to potrebuješ izkušenega morilca, za katerega glavo še ni razpisana nagrada.« se nagnem čisto k njemu in pogledam globoko v njegove biserno modre oči.
»Pametna si pol smrtnica.«
»Sprejemam tvojo ponudbo, a moraš tudi ti sprejeti moj pogoj. Vse nagrade in love na morilce prekliči.« svojo zahtevo obtežim z nožem ob njegovem vratu.
»Zmenjeno.«
Nikoli ne sklepaj obljub z vilincem še posebej ne princem. Se opomnim, a za to je zdaj že prepozno.
__________________________________________________

Torej toliko v obvestilo med vikendom ne bo novih delov, bom pa med tednom objavljala en dan apocalypse en dan kraljevo morilko.
Lepo petek:kissing_heart: