*b*10. POGLAVJE: Izginotje*b*, 2. del


»Pridi Olivija,« reče Marija in svojo sestro prime za roko ter jo odvleče stran. Jaz ponovno začnem butati in klicati njegovo ime. Alja me odvleče stran in čez nekaj časa smo nazaj v varnem nakupovalnem središču.

Takoj ko pridemo na dvorišče nas Blue veselo pozdravi, vendar se previdno usede, ko ugotovi, da nismo pri volji za pozdravčke in za božanje. »Ne bi smeli priti nazaj!« se razjezim. »Živ je! In notri je ujet s tistim idiotom, mogoče jih je tam še več in on je sam!«
»April, samo sprijazni se. Ni ga več,« reče Olivija z bolečino v glasu. Odprem usta, ampak jih zaprem. »Niste ga videli…« končno mi začnejo teči solze, ki so se ves ta čas obotavljale v meni. »Jaz sem kriva… mene je poskušal spraviti v boljšo voljo in ni bil pozoren in potem sem poskušala ubiti zombija, ampak mi ni uspelo… razočarala sem ga.«
»Nisi ti kriva,« reče Marija.
»Nas sploh ni bilo tam, da bi ti pomagali,« doda Kris. Vsi utihnemo.
»Jaz grem na stranišče,« nenadoma reče Olivija.
»Grem s tabo,« zaskrbljeno predlaga Marija.
»Ne ostani tukaj pri ostalih.«
»Ali si prepričana?«
»Seveda,« reče Olivija in se nasmehne. Bolj kot njej, pozornost namenjam svojim čevljem.
»Okej… bodi hitro nazaj.«
»Bom,« zavzdihne in odkoraka stran.

»Ali ni blo to malce čudno?« vpraša Alja čez nekaj časa.
»Ne vem… meni se je tudi zdela čudna…« še vedno zaskrbljeno reče Marija. »Se vam zdi, da bi morala že priti nazaj?«
»Ne vem,« odvrne Alja. Nenadoma zaslišmo glasen pok. Blue začne lajati. Vsi se obrnemo proti stranišču. »Kaj je bilo to?« panično vpraša Marija. Moja usta se zlepijo skupaj. Zaradi napetosti, ki je zrasla v ozračju pozabim tudi na solze. Marija steče proti stranišču in se obupano zadere: »Pridite sem!« Alja in Kris se nemudoma podata v panični tek, Blue jima sledi, jaz pa samo stojim tam, priklenjena v tla. Morala bi iti. Marija me potrebuje. Moji prijatelji me potrebujejo.

Zberem pogum in s hitro hojo pridem do vrat stranišča. Naslonim se na njih in notri zagledam strašen prizor. Kako bi ta dan lahko bil še slabši? Olivija praznega in mrzlega pogleda, obkrožena z lužo krvi. Marija, sklonjena in obupana na kolenih pred telesom, ki je še to jutro odzvanjalo smeh. Kris in Alja, stoječa, brez besed in upanja. »Kaj se je zgodilo?« Moje vprašanje ostane v zraku. »Pustila je sporočilo,« reče Kris in mi poda zložen kos papirja. S tresočimi rokami ga odprem.
*i*Tako zelo mi je žal, ampak samo ne zmorem več...*i*

Preneham z branjem saj mi solze zameglijo pogled. Dva v enem dnevu in to pred časom za kosilo?

*i*...Najprej dedek. Vem, da je to bilo že eno leto in pol nazaj, ampak ta smrt me je res prizadela. Marija, saj se lahko strinjaš z mano? Poletja pri njem so bila veliko boljša kot dnevi doma. In potem še oči in mami. V svojem življenju sem jima posvečala premalo pozornosti. Tudi če nista bila najboljša starša ju ne morem kriviti za njuno usodo. Vedno sem bila mnenja, da bi bila srečnejša če me enostavno ne bi bilo. Uničila sem jima sanje o potovanju po svetu in o odkrivanju novih vrst rastlin in živali. Vse bi bilo lažje če se sploh ne bi rodila.*i*
*i*Ampak celo življenje sem ostala močna, zaradi tebe Marija. Ti si me naredila močno in zaradi tebe sem zdžala do sedaj. Če bi obstajala nagrada za najboljšo sestro na svetu nihče ne bi imel možnosti proti tebi. Ti si tako popolna, da sem se vedno lahko zgledovala po tebi. Poleg tega si pa še smešna, pogumna, pametna in lepa. *i*
*i*Potem se je začela apokalipsa in celo moje življenje se je obnilo na glavo. Čeprav so tu težki časi se jih vi naredili lažje in nikoli še nisem bila srečnejša.*i*
*i*Najprej sem spoznala April. Nikoli še nisem srečala tako lepe, prijazne in nerodne osebe kot si ti. Obožujem tvoj smisel za humor in način kako nas s svojim padanjem ali s svojim kuhanjem ali s svojimi besedami, vedno spraviš v smeh.*i*
*i*In potem še Kris in Alja. Alja, ne poznam lepše osebe kot si ti. Ko sem slišala kaj se je zgodilo pri tebi doma sem se vsak dan spraševala, kako si lahko tako močna. Kris, tudi ti si mi večkrat polepšal dan ali pa vsaj večer s svojim zabavnim značajem. Ob tebi bi se še najmanjša, premražena in prestrsašena miš počutila varno.*i*
*i*Blue, vem da tega ne boš razumel in, da ne znaš brati ampak tako luškanega psa še nisem videla. Všeč mi je, kako nas poslušaš in varuješ.*i*
*i*Nazadnje pa še Erik...*i*

To sem pričakovala ampak vseeno me ob njegovem imenu zaboli na dnu duše. Jaz sem kriva, da ga ni več in jaz sem zlomila Olivijino srce.

*i*...Že od začetka si se mi zdel najbolj smešen in najlepši. Ko sem bila s tabo sem najlažje pozabila na svoje skrbi in ob tebi sem se počutila najbolj varno. Nevem kaj je narobe z mano in nevem zakaj to sploh pišem. Vem, da nikoli ne boš moral prebrati. Ni te več. Apokalipsa te je odnesla stran od nas. In tega nikoli ne bi znala sprejeti.*i*
*i*Ko smo hodili nazaj domov sem razmišljala, kaj bi bilo če bi zombi vzel Marijo? Če bi bilo tako bi življenje postalo še bolj nevzdržno kot je sedaj in ne bi zdržala niti nazaj do doma. Samo stekla bi nekam v mesto, prišla do zombijev in se zadrla: »Tukaj sem vi idioti. Kako si drznete!« In odvrgla bi vse orožje, ki ga imam na sebi in pustila, da z mano naredijo kar koli bi naredili z Marijo. Oziroma kar koli kar so naredili Eriku.*i*
*i*Nikoli si ne bom odpustila, kako sem se brezkrbno pogovarjala, ZUNAJ, med tem ko je Erik trpel. Kaj bi bilo, če bi bila tam? Mogoče bi nama z April uspelo. Mogoče bi si zombi poslužil mene in bi vi ostali vsi preživeli. Za kaj sem bila jaz drugače uporabna? Za nič. Vi vsi ste tako lepi in smešni in prijazni. Vi vsi imate preveliko srce. Jaz sem bila med vami le črna pika. Nisem sodila v to veselo druščino.*i*
*i*Zato sem šla. Niste krivi vi, ampak jaz. Ne bodite žalostni zaradi mene. Vse vas imam rajši kot karkoli na tem pokvarjenem svetu. Vaša Olivija.*i*

Tudi jaz se sesedem na tla in planem v jok.

***
i am so sorry guyz
it is what it is
apokalipsa odnese ljudi ampak upam da ste uživali bolj kot junaki v zgodbi :)
also upam da je ta mini suicidal note uredu napisan k nimam izkušenj s tem lol
(also končno sm v enem tednu spet napisala nov del tkoda slejejejjej)
pa-pa<33