SREČANJE
Ko smo se vrnili s postaje domov, se je teta Freya nastanila v majhni sobi za goste, nato smo ves dan preživeli notri in igrali namizne igre ter se zabavali s teto Freyo. Tudi jaz sem se zabavala, a potrta sem bila, ker že danes nisem mogla oditi na travnik. Ni bilo neke potrebe, nisem vedela, kaj sploh pričakujem, a čutila sem, da moram iti tja.
Naslednje jutro smo imeli pospravljalni dan. Oče je s sesalnikom hodil po hiši, mama je pomivala posodo, Lucy se je javila za brisanje prahu, teta Freya je bila prosta dela, mene pa so zadolžili za pomivanje oken.
"Mami, no, a grem lahko prosim ven, že včeraj sem te prosila!" sem tečnarila.
"Ne, ljubica, okna se ne bodo sama od sebe pomila, saj veš!" je odgovarjala.
"Mami, no, prosim..."
"Violette, bom jaz pomila okna, Lea gre pa lahko ven," se je ponudila teta Freya, ki je sedela zraven in jedla zajtrk.
"Ne no, Freya, ti si naša gostja, to nekako ni vredu, da boš pospravljala pri nas doma." je ugovarjala mami.
"Pa vseeno bom!" je rekla teta Freya.
"No, vredu" je mami le popustila. Nato pa je pogledala mene: "Lea, ti greš lahko ven," je nejevoljno dejala.
'Jejjjjjjj' sem si rekla in se šla oblačit.
Na travniku je bilo še vedno nekoliko mokro. Ko sem prispela, sem nekaj razumela. Vprašala sem se: 'Kaj sploh delam tukaj? Kaj sem sploh pričakovala? Kaj sploh...?'. Misli nisem uspela dokončati, saj sem obstala kot vkopana. Za sabo sem v mokri travi zaslišala korake. Zmrazilo me je. Obrnila sem se in obstala. Pred sabo sem zagledala moškega s postaje. Moškega, ki je zaradi neznanega razloga poznal teto Freyo. Tudi on me je gledal z razprtimi očmi in tudi v njegovih očeh si lahko videl na tisoče vprašanj.
"Kdo si?" me je vprašal. Vedela sem, da ni ravno dobro zaupati neznancu svoje ime, a vedela sem, da mi ta človek ne bo storil ničesar.
"Lea. Kdo ste pa vi?" sem ga radovedno vprašala.
"Jack. Jack Holden," je odgovoril. "Od kje poznaš Freyo?" se je pozanimal, saj me je prejšnji dan videl z njo na postaji.
"Moja teta je," sem dejala in se spomnila, da me zanima isto. "Od kje jo pa vi?" sem bila radovedna. Pogledala sem naokrog, če naju kdo ne opazuje. Nekaj je pritegnilo moj pogled. Zagledala sem našo hišo in moje okno. Od tam naju je opazovala teta Freya s krpo v roki, saj je ravno brisala okna. Jack je pogledal v isto smer in ko je teta zasledila tudi njegov pogled, se je delala, kot da naju sploh ni opazila, ter naprej brisala okna.
Jack me je spet pogledal in končno odgovoril: "S Freyo sva bila sošolca v osnovni šoli, dokler ji niso prepovedali se družiti z mano, niti se mi približevati..."
"Zakaj pa?" ga nisem razumela.
"Mislim, da bo lažje, če se nekje usedeva, da ti vse razložim."
Odšla sva do bližnje klopice, in začel je s pripovedovanjem...
Ko smo se vrnili s postaje domov, se je teta Freya nastanila v majhni sobi za goste, nato smo ves dan preživeli notri in igrali namizne igre ter se zabavali s teto Freyo. Tudi jaz sem se zabavala, a potrta sem bila, ker že danes nisem mogla oditi na travnik. Ni bilo neke potrebe, nisem vedela, kaj sploh pričakujem, a čutila sem, da moram iti tja.
Naslednje jutro smo imeli pospravljalni dan. Oče je s sesalnikom hodil po hiši, mama je pomivala posodo, Lucy se je javila za brisanje prahu, teta Freya je bila prosta dela, mene pa so zadolžili za pomivanje oken.
"Mami, no, a grem lahko prosim ven, že včeraj sem te prosila!" sem tečnarila.
"Ne, ljubica, okna se ne bodo sama od sebe pomila, saj veš!" je odgovarjala.
"Mami, no, prosim..."
"Violette, bom jaz pomila okna, Lea gre pa lahko ven," se je ponudila teta Freya, ki je sedela zraven in jedla zajtrk.
"Ne no, Freya, ti si naša gostja, to nekako ni vredu, da boš pospravljala pri nas doma." je ugovarjala mami.
"Pa vseeno bom!" je rekla teta Freya.
"No, vredu" je mami le popustila. Nato pa je pogledala mene: "Lea, ti greš lahko ven," je nejevoljno dejala.
'Jejjjjjjj' sem si rekla in se šla oblačit.
Na travniku je bilo še vedno nekoliko mokro. Ko sem prispela, sem nekaj razumela. Vprašala sem se: 'Kaj sploh delam tukaj? Kaj sem sploh pričakovala? Kaj sploh...?'. Misli nisem uspela dokončati, saj sem obstala kot vkopana. Za sabo sem v mokri travi zaslišala korake. Zmrazilo me je. Obrnila sem se in obstala. Pred sabo sem zagledala moškega s postaje. Moškega, ki je zaradi neznanega razloga poznal teto Freyo. Tudi on me je gledal z razprtimi očmi in tudi v njegovih očeh si lahko videl na tisoče vprašanj.
"Kdo si?" me je vprašal. Vedela sem, da ni ravno dobro zaupati neznancu svoje ime, a vedela sem, da mi ta človek ne bo storil ničesar.
"Lea. Kdo ste pa vi?" sem ga radovedno vprašala.
"Jack. Jack Holden," je odgovoril. "Od kje poznaš Freyo?" se je pozanimal, saj me je prejšnji dan videl z njo na postaji.
"Moja teta je," sem dejala in se spomnila, da me zanima isto. "Od kje jo pa vi?" sem bila radovedna. Pogledala sem naokrog, če naju kdo ne opazuje. Nekaj je pritegnilo moj pogled. Zagledala sem našo hišo in moje okno. Od tam naju je opazovala teta Freya s krpo v roki, saj je ravno brisala okna. Jack je pogledal v isto smer in ko je teta zasledila tudi njegov pogled, se je delala, kot da naju sploh ni opazila, ter naprej brisala okna.
Jack me je spet pogledal in končno odgovoril: "S Freyo sva bila sošolca v osnovni šoli, dokler ji niso prepovedali se družiti z mano, niti se mi približevati..."
"Zakaj pa?" ga nisem razumela.
"Mislim, da bo lažje, če se nekje usedeva, da ti vse razložim."
Odšla sva do bližnje klopice, in začel je s pripovedovanjem...
Odgovori:
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(26)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(11)
Šport me na sploh ne zanima.
(17)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
ej js sm prijavla neko ful ne primerno usebino ...






Pisalnica