»Punca je zelo prijazna a se mi zdi da me ne opazi. Jaz njo ves čas na skrivaj opazujem. Želim si da bi postala dobra prijatelja, morda celo kaj več. Samo sem izredno sramežljiv. Sploh pri puncah. Strah me je da bi kaj zinil in bi me čudno gledale« mi pove. Uh! To pa je veliko, sem pomislila. Le o kateri puci razmišlja???
To se je zgodilo. Zdaj pa sem v knjižnici sama in sicer 24 ur kasneje. Takrat mi zazvoni telefon. Cloe je. Želi da pridem v sobo. Vstanem in se odpravim. Na hodniku srečam Davida. Pomaha mi. Odmaham mu. Nekam se mu zelo mudi. Kam? Lahko bi mu sledila, pomislim. Zakaj ne? Takrat pa se v moji glavi oglasi droben glasek. »Ne bodi nespametna. Le kaj bi bilo če bi David izvedel da si vohunila za njim? Sploh pa se moraš dobiti s Cloe!«
Odločila sem se da bom upoštevala nasvet glaska in se tako odpravila v sobo. Kmalu sem prispela do nje. Odprem vrata in nenadoma zaslišim ihtenje. »Cloe?!« zakličem. Zdi se mi da ihtenje prihaja iz kopalnice. Stekla sem vanjo in zagledala zagrnjene zavese banje. Odgrnem jih in vidim objokano Cloe ki z rokami okoli kolen čepi v banji. »Cloe! Kaj se je zgodilo? Si vredu?« jo zaskrbljeno vprašam. »Ja… smrk… mislim…. ne…smrk…« Zajeclja Cloe. »Povej kaj je bilo?« jo spodbujam. »Moj fant… smrk… Andrej… smrk… videla sem ga… z drugo punco….smrk… poljubljal z njo…smrk…« je povedala. »Potem… smrk… sem ga videla… na hodniku…. In ga vprašala…. Smrk…zakaj… se je poljubljal… z njo. Rekel je… smrk.. da ne ve o čem govorim… smrk…« je izjokala iz sebe Cloe. Ojojojojoj, sem pomislila.
***
Haloha! Kako ste kaj? Hvala za ve srčke! ČE vam je zgodba všeč je ne rabite komentirati le dodajte ji … saj veste srček.
Lepo bodite,
Ravenclawgirl