Malo naprej desno, so se začele stopnice. Če pogledaš na hitro, misliš, da ne vodijo nikamor. A če bolje pogledaš, vidiš, da je na stropu loputa od podstrešja. Agnes jo je pogledala, a je ni preveč vleklo tja. Raje se je obrnila na levo. Tam so na koncu hodnika stopnice, ki vodijo v pritličje, na levi steni pa vrata od kopalnice. Desno, čisto v kotu hodnika, so bila temna, rdečkasta mahagonijeva vrata.
Agnes je kakšnih pet minut vlamljala v babičino sobo. Končno ji jih je uspelo odkleniti. Preden je odprla vrata in vstopila, je globoko vdihnila. Nekako se ji je zdelo, da za tistimi vrati ne bo našla čisto navadne sobe. In imela je prav.
Nasproti vratom je bilo okno. Zastirale so ga škrlatno rdeče zavese, ki so v sobo metale srhljivo rdečo svetlobo. Agnes je odkorakala do okna in odgrnila zavese. Ko jih je, je osupnila. Soba je bila cela v škrlatni, rdeči in vijolični barvi. Desno od vrat, je bila velika omara, verjetno za oblačila. Poleg omare sta stala miza in stol. Na mizi so stale razne posodice in stekleničke, ki so vsebovale stvari podobne mazilom in zdravilom. Na sredini sobe, pri desni steni, je stala vijolična zakonska postelja. Na stropu je bilo naslikano čudovito zvezdno nebo. Zvezde so se jasno videle in izgledalo je, kot da gleda pravo zvezdnato nebo. Agnes je lahko prepoznala veliki in mali voz, ter zvezdo severnico, ostalih zvezd in ozvezdij, pa ni poznala. Ob steni z oknom sta bili dve veliki knjižni omari, nabito polni knjig z zelo nenavadnimi naslovi, na primer: »Slovar ptičjega petja« ali pa »Magične lastnosti mineralov«. Nasproti postelje je bila še ena omara polna še bolj nenavadnih predmetov. V vitrini so bile razstavljene razne sveče, teleskopi, kristali, snežne krogle in še kup drugih predmetov, ki jim Agnes ni vedela imena. Povsod po sobi so bile razporejene nenavadne lončnice. Agnes se je pomaknila na sredino sobe. Naenkrat je pod nogami občutila močno toploto. Tla so bila povsod po hiši pokrita s svetlim parketom. Le na sredini sobe je bila rdeča preproga, ki je izgledala kot nekakšna živalska koža. Oddajala je zelo močno toploto. Vendar je največ Agnesine pozornosti pritegnila nočna omarica.
To pravzaprav sploh ni bila nočna omarica. Bila je dober meter visoka in ozka omarica iz mahagonijevega lesa s steklenimi vrati. Na vrhu je bila kot na podstavku škrlatna blazina z zlatimi robovi. Nanjo je bila položena steklena krogla mlečno bele barve. V vitrini pa je bila nekakšna knjiga. Agnes je avtomatsko odprla vrata in segla po knjigi. Bila je nenavadno topla. Rjavkaste usnjene platnice so bile obrobljene z bronom. Na sredini platnice je bil za pest velik rubin okrog katerega so bili narisani bronasti žarki. Agnes je prelistala knjigo. Porumenele strani so bile čisto prazne.
V nekem trenutku je pogledala skozi okno in videla, da se njen brat vrača. Knjigo je hitro postavila nazaj v omarico in stekla iz sobe. Spet je potrebovala kar nekaj časa, preden jo je zaklenila. Nato je hitro stekla v svojo sobo, se vrgla na posteljo, odprla Harryja Potterja in dvorano skrivnosti in se začela delati, da bere. Kmalu za tem je vstopil Argos na tisti svoj zoprni način. Namesto da bi potrkal, je z roko rahlo udaril po vratih, nato pa jih sunkovito odprl.
»Oh ti si tu,« je malce nejevoljno zasikal. Agnes, ki je sicer po navadi začenjala prepire, se za spremembo ni dalo niti pogovarjati. Preveč je bila zamišljena zaradi tega, kar je videla v babičini sobi. Zato ga je poskusila ignorirati, a je bilo nemogoče. »Pa ne, da že cel dan ždiš tu! Zakaj nikoli ne greš ven?!« je kar naenkrat vzrojil Argos. Njegova srditost jo je presenetila. 'Napad je najboljša obramba', je pomislila in mu vrnila: »Kaj te briga, kaj počnem jaz!? Pojdi se raje igrati ven, na svež zrak!« Argos ji je hotel vrniti, a je ugotovil, da se z mojstrico v prepirih nima smisla kregati. Pravzaprav sploh ni točno vedel, zakaj išče prepir. To mu sploh ni bilo podobno. Prestrelil jo je z jeznim pogledom, se zasukal na petah, ter izginil iz njene sobe. Za sabo je tako močno zaloputnil z vrati, da se je vse streslo. Agnes se je nasmehnila sama pri sebi. Spet ga je premagala.
____________________________________________________
Tale del sem malce popravila in dodelala.:sweat_smile:
Agnes je kakšnih pet minut vlamljala v babičino sobo. Končno ji jih je uspelo odkleniti. Preden je odprla vrata in vstopila, je globoko vdihnila. Nekako se ji je zdelo, da za tistimi vrati ne bo našla čisto navadne sobe. In imela je prav.
Nasproti vratom je bilo okno. Zastirale so ga škrlatno rdeče zavese, ki so v sobo metale srhljivo rdečo svetlobo. Agnes je odkorakala do okna in odgrnila zavese. Ko jih je, je osupnila. Soba je bila cela v škrlatni, rdeči in vijolični barvi. Desno od vrat, je bila velika omara, verjetno za oblačila. Poleg omare sta stala miza in stol. Na mizi so stale razne posodice in stekleničke, ki so vsebovale stvari podobne mazilom in zdravilom. Na sredini sobe, pri desni steni, je stala vijolična zakonska postelja. Na stropu je bilo naslikano čudovito zvezdno nebo. Zvezde so se jasno videle in izgledalo je, kot da gleda pravo zvezdnato nebo. Agnes je lahko prepoznala veliki in mali voz, ter zvezdo severnico, ostalih zvezd in ozvezdij, pa ni poznala. Ob steni z oknom sta bili dve veliki knjižni omari, nabito polni knjig z zelo nenavadnimi naslovi, na primer: »Slovar ptičjega petja« ali pa »Magične lastnosti mineralov«. Nasproti postelje je bila še ena omara polna še bolj nenavadnih predmetov. V vitrini so bile razstavljene razne sveče, teleskopi, kristali, snežne krogle in še kup drugih predmetov, ki jim Agnes ni vedela imena. Povsod po sobi so bile razporejene nenavadne lončnice. Agnes se je pomaknila na sredino sobe. Naenkrat je pod nogami občutila močno toploto. Tla so bila povsod po hiši pokrita s svetlim parketom. Le na sredini sobe je bila rdeča preproga, ki je izgledala kot nekakšna živalska koža. Oddajala je zelo močno toploto. Vendar je največ Agnesine pozornosti pritegnila nočna omarica.
To pravzaprav sploh ni bila nočna omarica. Bila je dober meter visoka in ozka omarica iz mahagonijevega lesa s steklenimi vrati. Na vrhu je bila kot na podstavku škrlatna blazina z zlatimi robovi. Nanjo je bila položena steklena krogla mlečno bele barve. V vitrini pa je bila nekakšna knjiga. Agnes je avtomatsko odprla vrata in segla po knjigi. Bila je nenavadno topla. Rjavkaste usnjene platnice so bile obrobljene z bronom. Na sredini platnice je bil za pest velik rubin okrog katerega so bili narisani bronasti žarki. Agnes je prelistala knjigo. Porumenele strani so bile čisto prazne.
V nekem trenutku je pogledala skozi okno in videla, da se njen brat vrača. Knjigo je hitro postavila nazaj v omarico in stekla iz sobe. Spet je potrebovala kar nekaj časa, preden jo je zaklenila. Nato je hitro stekla v svojo sobo, se vrgla na posteljo, odprla Harryja Potterja in dvorano skrivnosti in se začela delati, da bere. Kmalu za tem je vstopil Argos na tisti svoj zoprni način. Namesto da bi potrkal, je z roko rahlo udaril po vratih, nato pa jih sunkovito odprl.
»Oh ti si tu,« je malce nejevoljno zasikal. Agnes, ki je sicer po navadi začenjala prepire, se za spremembo ni dalo niti pogovarjati. Preveč je bila zamišljena zaradi tega, kar je videla v babičini sobi. Zato ga je poskusila ignorirati, a je bilo nemogoče. »Pa ne, da že cel dan ždiš tu! Zakaj nikoli ne greš ven?!« je kar naenkrat vzrojil Argos. Njegova srditost jo je presenetila. 'Napad je najboljša obramba', je pomislila in mu vrnila: »Kaj te briga, kaj počnem jaz!? Pojdi se raje igrati ven, na svež zrak!« Argos ji je hotel vrniti, a je ugotovil, da se z mojstrico v prepirih nima smisla kregati. Pravzaprav sploh ni točno vedel, zakaj išče prepir. To mu sploh ni bilo podobno. Prestrelil jo je z jeznim pogledom, se zasukal na petah, ter izginil iz njene sobe. Za sabo je tako močno zaloputnil z vrati, da se je vse streslo. Agnes se je nasmehnila sama pri sebi. Spet ga je premagala.
____________________________________________________
Tale del sem malce popravila in dodelala.:sweat_smile:
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Zamenjala me je
Ojla,
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(179)
Srednje.
(132)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
UUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUU!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes