*b* Oj! *b*
*b* Tale zgodba je malce strašljiva. zato če ne maraš grozljivk je rajši ne beri. *b*

Še vedno sem bila v gozdu. Na tleh, pod veliko bukvo sem ležala in tiho gledala zvezde.
Nenadoma je ena utripnila in izginila. Zatem še ena.
Kaj se dogaja? "Tole je nekam čudno." Sem rekla na glas. "Se strinjam," mi je nekdo, zadaj mene rekel.
"Z zvezdami se dogaja nekaj čudnega." Tako sem se prestrašila, da me je kar vrglo pokonci. Nisem si upala pogledati nazaj.
"No, a se ne boš obrnila?" Je nepotrpežljivo dejal glas. "Ne maram čakanja. Obrni se že!" Nisem ga ubogala.
Kaj naj storim? Sem tuhtala in medtem pozabila, da je človek, ali kdorkoli naj bi bil, še vedno za mano.
Zgrabil me je in me hotel sam obrniti. "In zakaj bi morala pogledati nazaj?" Sem končno zbrala pogum ter ga vprašala.
Glas je bil tiho. Nato je nekaj zašuštelo, kot da bi čevlji hodili po suhih listih, nato pa je bilo vse tiho. "Si še tu?" Sem zaklicala.
Nič se ni oglasilo. Začutila sem olajšanje. Obotaje sem se obrnila. Za mano ni bilo nikogar.
"Vse sem si očitno le domišljala." Sem si rekla. Nato pa sem na drevesu opazila nekaj nenavandega.
Bil je list, na katerem je bila pisava napisana s krvjo. Poleg drevesa je ležala mrtva lisica, ob boku pa je bila postavljena skleda s krvjo. Tokrat se mi je strah vrnil. Previdno sem vzela list ter ga prebrala. Bilo je tako grozno,
saj je na njem pisalo...

*b* To je bil 1. Del. 2. Bo daljši. :relieved: *b*