Hej,
tu imate po več kot enem delu nov del. Če je kje kakšna pravopisna napaka se iskreno opravičujem. Tale del pa je malo krajši.
20. 6. 2025, Piran
Dragi dnevnik,
do mojega rojstnega dneva so še štirje dnevi. Pa preidiva na dogajanje tega dneva.
Zjutraj sem se zbudila in Danija še vedno ni bilo od nikoder. Počasi me je začelo skrbeti, vendar kljub vsemu sem se preoblekla in šla dol. V kuhinji je mami ravno brisala kozarce.
“Kako si drzneš?!” sem zavpila takoj, ko se je šla Lina preobleči.
“Ljubica, komaj čez štiri dni boš polnoletna. In nimam pojma o čem govoriš,” je rekla in pospravila kozarec.
“Ne delaj se nevedne! Vem, da veš, da si prodala stanovanje!” sem zavpila vročekrvno.
“Nisem ga prodala,” je rekla povsem umirjeno.
“Nisi?! Kaj pa potem delajo tisti ljudje tam notri?!”
“Najeli so ga za to poletje.”
“Zato smo morali že enaintridesetega maja pospravljati stanovanje. Edina vredna stvar, ki mi je nekaj pomenila!”
“Ljubica,” je začela in me prijela za roko.
“Lagala si mi! In `ljubica´ kličejo starši otroke, ki jih imajo radi! Ti pa mene nimaš! Ne dotikaj se me!” sem zavpila in umaknila roko.
“Popoldne gremo na Posestvo.”
“Pa gremo!” sem zavpila in za sabo zaloputnila vrata. Jezna sem hodila po cesti in brcala kamenčke.
“Dobro jutro,” je veselo vzkliknila Sara.
“Mogoče je zate dobro,” sem zamomljala.
“Lara,” prijela me je za roke. Trudila sem si jih izmakniti, vendar se je z vsakim premikom njen prijem še okrepil.
“Ja?” sem zamomljala. Prisilila me je, da sem jo pogledala.
“Si se spet sprla z mamo?”
“Mogoče,” sem zamomljala potem pa so besede, kar letele iz mene. “Včasih sem se kregala samo z očetom sedaj se pa še z mamo. Fenomenalno! Vse samo zato, ker je dala v najem stanovanje starih staršev! Pa še nekaj je!”
“Kaj je?” Pogledala sem v tla. “Veš, da sem trmasta. Tu lahko stojim ves dan.”
“Moj opičnjak je izginil. In sedaj me malo skrbi.”
“Opičnjak se bo našel. In imam novico zate ...” Takrat je pritekel Erazem.
“Da sva spet popoln par!” je rekel Erazem in Sari pokril usta. To je bila prva stvar. Katera je druga?” Sara se je živčno prestopala Erazem pa se je igral s svojimi prsti. Vem, da mi pripravljajo zabavo presenečenja.
“Se mi je zdelo. Ne morem verjeti, da sta to naredila!” Obema so oči zavzele polovico njune glave.
“Ne!” je vzkliknil Erazem. “Kako lahko pomisliš na kaj takega?!” je vzkliknila Sara.
“No, povedala sta mi samo polovico, ker si Sari dal roko pred usta,” sem rekla.
“Resno?” je rekla Sara.
“Ja. Povejta mi resnico,” sem zahtevala.
“Kaj pa če sem si želel, da jo poliže?” je rekel Erazem.
“Zelo smešno,” sem rekla. “Še sam ne verjameš tega.”
“Prav, povedala ti bova resnico,” je rekla Sara.
“Nik pride brez pomočnice,” je rekel Erazem in se izmikal mojemu pogledu. Tega pa sploh nisem opazila.
Ko sem prišla domov so bili že vsi fantje iz faksa doma. Čakali so me v družinskem črnem kombiju. Sedla sem zraven okna in zraven Line ter si začela nadevati slušalke.
“Seveselite snidenja z duhom Marije Terezije?" je vprapšal Lenart z najstrašnejšim glasom, kar jih je zmogel.
“Ali duhovi obstajajo?” me je s prestrašenim glasom vprašala Lina.
“Ne, Lenart tako dobiva denar za noč čarovnic,” sem rekla Lini in jo pobožala po svilnatih laseh. “Itak pa je Marija Terezija živela v Avstriji!” sem rekla bolj Lenartu kot Lini.
“No potem pa praprapra ...” je začel Lenart.
“Petnajstkrat pra,” ga je dopolnil Leon.
“Petnajstkrat pra dedek Grega,” je rekel Lenart. Lina se me je oklenila.
“Duhovi ne obstajajo,” sem rekla Lini in si nadela slušalke.
Ko smo prišli do Posestva, se je pred nami zarisala podoba stare graščine stare 500 let. “Čistili bomo od zgoraj do spodaj,” je velela mama. Odprla je vrata in vame je butnil vonj po starem,
“Prej ko opravimo, prej bomo šli,” sem zamrmrala in šla v najvišje nadstropje - na podstrešje. Šla sem po lestvi in videla veliko škatel s starimi oblačili, igračami in stvarmi. Iz ene pa je skočil Dani. Skočil mi je za vrat in jaz sem bila neznansko vesela. Ampak nisem rekla ničesar. Gor je bila tudi sveža hrana, kar je pomenilo, da je nekdo tu.
Lp
Lara
No hvala vsem, ki ste tale delček prebrali, všečkali ali pokomentirali. Vesela bom vseh kritik. Če kdo želi, da ga obveščam naj pove. Če želi biti kdo Fen, naj tudi pove. Zaenkrat je FenNumber1 Artemida.
Zaenkrat obveščam:
-mogočepisateljica,
-Ribica,
-#FreeGirl7
-Nixi25
-Grizalkaknjig
-Forever
-Tj232
-Artemida
-#rada pomagam
-Biatlonka.
Lysm
Heart
tu imate po več kot enem delu nov del. Če je kje kakšna pravopisna napaka se iskreno opravičujem. Tale del pa je malo krajši.
20. 6. 2025, Piran
Dragi dnevnik,
do mojega rojstnega dneva so še štirje dnevi. Pa preidiva na dogajanje tega dneva.
Zjutraj sem se zbudila in Danija še vedno ni bilo od nikoder. Počasi me je začelo skrbeti, vendar kljub vsemu sem se preoblekla in šla dol. V kuhinji je mami ravno brisala kozarce.
“Kako si drzneš?!” sem zavpila takoj, ko se je šla Lina preobleči.
“Ljubica, komaj čez štiri dni boš polnoletna. In nimam pojma o čem govoriš,” je rekla in pospravila kozarec.
“Ne delaj se nevedne! Vem, da veš, da si prodala stanovanje!” sem zavpila vročekrvno.
“Nisem ga prodala,” je rekla povsem umirjeno.
“Nisi?! Kaj pa potem delajo tisti ljudje tam notri?!”
“Najeli so ga za to poletje.”
“Zato smo morali že enaintridesetega maja pospravljati stanovanje. Edina vredna stvar, ki mi je nekaj pomenila!”
“Ljubica,” je začela in me prijela za roko.
“Lagala si mi! In `ljubica´ kličejo starši otroke, ki jih imajo radi! Ti pa mene nimaš! Ne dotikaj se me!” sem zavpila in umaknila roko.
“Popoldne gremo na Posestvo.”
“Pa gremo!” sem zavpila in za sabo zaloputnila vrata. Jezna sem hodila po cesti in brcala kamenčke.
“Dobro jutro,” je veselo vzkliknila Sara.
“Mogoče je zate dobro,” sem zamomljala.
“Lara,” prijela me je za roke. Trudila sem si jih izmakniti, vendar se je z vsakim premikom njen prijem še okrepil.
“Ja?” sem zamomljala. Prisilila me je, da sem jo pogledala.
“Si se spet sprla z mamo?”
“Mogoče,” sem zamomljala potem pa so besede, kar letele iz mene. “Včasih sem se kregala samo z očetom sedaj se pa še z mamo. Fenomenalno! Vse samo zato, ker je dala v najem stanovanje starih staršev! Pa še nekaj je!”
“Kaj je?” Pogledala sem v tla. “Veš, da sem trmasta. Tu lahko stojim ves dan.”
“Moj opičnjak je izginil. In sedaj me malo skrbi.”
“Opičnjak se bo našel. In imam novico zate ...” Takrat je pritekel Erazem.
“Da sva spet popoln par!” je rekel Erazem in Sari pokril usta. To je bila prva stvar. Katera je druga?” Sara se je živčno prestopala Erazem pa se je igral s svojimi prsti. Vem, da mi pripravljajo zabavo presenečenja.
“Se mi je zdelo. Ne morem verjeti, da sta to naredila!” Obema so oči zavzele polovico njune glave.
“Ne!” je vzkliknil Erazem. “Kako lahko pomisliš na kaj takega?!” je vzkliknila Sara.
“No, povedala sta mi samo polovico, ker si Sari dal roko pred usta,” sem rekla.
“Resno?” je rekla Sara.
“Ja. Povejta mi resnico,” sem zahtevala.
“Kaj pa če sem si želel, da jo poliže?” je rekel Erazem.
“Zelo smešno,” sem rekla. “Še sam ne verjameš tega.”
“Prav, povedala ti bova resnico,” je rekla Sara.
“Nik pride brez pomočnice,” je rekel Erazem in se izmikal mojemu pogledu. Tega pa sploh nisem opazila.
Ko sem prišla domov so bili že vsi fantje iz faksa doma. Čakali so me v družinskem črnem kombiju. Sedla sem zraven okna in zraven Line ter si začela nadevati slušalke.
“Seveselite snidenja z duhom Marije Terezije?" je vprapšal Lenart z najstrašnejšim glasom, kar jih je zmogel.
“Ali duhovi obstajajo?” me je s prestrašenim glasom vprašala Lina.
“Ne, Lenart tako dobiva denar za noč čarovnic,” sem rekla Lini in jo pobožala po svilnatih laseh. “Itak pa je Marija Terezija živela v Avstriji!” sem rekla bolj Lenartu kot Lini.
“No potem pa praprapra ...” je začel Lenart.
“Petnajstkrat pra,” ga je dopolnil Leon.
“Petnajstkrat pra dedek Grega,” je rekel Lenart. Lina se me je oklenila.
“Duhovi ne obstajajo,” sem rekla Lini in si nadela slušalke.
Ko smo prišli do Posestva, se je pred nami zarisala podoba stare graščine stare 500 let. “Čistili bomo od zgoraj do spodaj,” je velela mama. Odprla je vrata in vame je butnil vonj po starem,
“Prej ko opravimo, prej bomo šli,” sem zamrmrala in šla v najvišje nadstropje - na podstrešje. Šla sem po lestvi in videla veliko škatel s starimi oblačili, igračami in stvarmi. Iz ene pa je skočil Dani. Skočil mi je za vrat in jaz sem bila neznansko vesela. Ampak nisem rekla ničesar. Gor je bila tudi sveža hrana, kar je pomenilo, da je nekdo tu.
Lp
Lara
No hvala vsem, ki ste tale delček prebrali, všečkali ali pokomentirali. Vesela bom vseh kritik. Če kdo želi, da ga obveščam naj pove. Če želi biti kdo Fen, naj tudi pove. Zaenkrat je FenNumber1 Artemida.
Zaenkrat obveščam:
-mogočepisateljica,
-Ribica,
-#FreeGirl7
-Nixi25
-Grizalkaknjig
-Forever
-Tj232
-Artemida
-#rada pomagam
-Biatlonka.
Lysm
Heart
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
HEARTTT
pac jst nimam besed za tole jst nevem ka bi napisala pac tko je zanimivv:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
pac hvala da obstajajo te tvoje zgodbeeee:pray::footprints::heart_eyes::pray::footprints::heart_eyes::pray::footprints::heart_eyes::pray::footprints::heart_eyes::pray::footprints::heart_eyes::pray::footprints::heart_eyes::pray::footprints::heart_eyes::pray:
pac jst nimam besed za tole jst nevem ka bi napisala pac tko je zanimivv:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
pac hvala da obstajajo te tvoje zgodbeeee:pray::footprints::heart_eyes::pray::footprints::heart_eyes::pray::footprints::heart_eyes::pray::footprints::heart_eyes::pray::footprints::heart_eyes::pray::footprints::heart_eyes::pray::footprints::heart_eyes::pray:
2
Moj odgovor:
Osmošolka<3
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Testi
hoj!
jaz imam eden manjši problem glede šole.
Torej jaz sem 8. razred in imam same 5ke - dokler smo pri spraševanjih.
Preprosto nevem ampak na testu ponavadi fašem 4 ali pa 3 ker se preprosto zmedem, pač ubistvu razumem snov ampak ne znam oblikovati odgovorov na vprašanja, in se mi stvari pomešajo v glavi in preprosto na koncu ni 5 in sem razočarana nad sabo.
Jutri pišemo zgodovino in me je že zdaj strah da se ne bom odrezala tako dobro kakor sem zmožna pri spraševanju.
vesela bom če mi zna kdo svetovati in če imate vi iste probleme.
jaz imam eden manjši problem glede šole.
Torej jaz sem 8. razred in imam same 5ke - dokler smo pri spraševanjih.
Preprosto nevem ampak na testu ponavadi fašem 4 ali pa 3 ker se preprosto zmedem, pač ubistvu razumem snov ampak ne znam oblikovati odgovorov na vprašanja, in se mi stvari pomešajo v glavi in preprosto na koncu ni 5 in sem razočarana nad sabo.
Jutri pišemo zgodovino in me je že zdaj strah da se ne bom odrezala tako dobro kakor sem zmožna pri spraševanju.
vesela bom če mi zna kdo svetovati in če imate vi iste probleme.






Pisalnica