PREJŠNJIČ:
Mami še vedno ni prišla domov...

NADALJEVANJE

6. 9. 2024

Atiju se je z službo nekaj zavleklo, tako da sem jo na koncu le dočakala. Ko je prišla domov, sem ji prva skočila v objem, nato je prišla še sestra in na koncu ati. Vsi smo bili dolgo v objemu in ko smo se spustili sem šele opazila, kako mami teče solza po licu. Poskusila sem ne jokati, saj bi jo to še bolj strlo.
"Mami? K-kako je oma?" Sem jo vprašala.
"Cel čas je spala, " mi je odgovorila.
Potem smo odšli gor (garažo imamo v spodnjem nadstropju eno nadstropje višje pa kuhinjo itd.). Mami je jedla, vendar z zelo malo apetita. Potem je ati končal z službo in smo odšli. Mami je rekla naj užvama in si ne delava skrbi. Prišli smo. Nekaj smo se pogovarjali z babico in dedijom pred hišo, potem pa smo odšli noter. Ati je dobil klic in je ostal zunaj. Počakala sem ga in sem zaslišala mamin glas. Nisem točno slišala kaj ampak potem je ati rekel "Sožalje, rad te imam"
Takoj ko sem zaslišala te besede sem padla na kolena in začela jokat. Babi in dedi sta prišla. Sestra je bila že v njuni dnevni sobi z Lucijom.
"Oh kaj se je zgodilo, je okej?"
"Ati ji je razložil in me tedaj odnesle v dnevno sobo. Ko je izvedela sestra je začela jokati. Pol ure je minilo, jaz sem bila vsa objokana in poslušala sem glasbo. Sestra je bila bolje. Poklicala me je mami (tudi ta objokana). Ter me vprašala, če greva domov. Obedve s sestro sva rekli ja. Opravičili sva se babici in dedku ter odšli.
"Adijo babi, adijo dedi, rada vaju imam." Sem rekla in smo odšli.
Mami smo čakali do enajstih zvečer in je končno prišla. Objemali smo se spet vsi štirje (Luci je skakal po nas).
Nekaj časa je minilo. Medtem smo se stuširali itd.
Potem sem bila v postelji. Za tisto noč mi je ati odstopil, da sem lahko spala namesto njega poleg mami. Čez nekaj časa sem zaspala in ta grozen dan je minil.