Celo pot do doma sem razmišljala samo o tem. Besede so mi donele v glavi.
»Meni je malo všeč… všeč… všeč…«
Ne da bi se zavedla, sem bila že doma. Kar naenkrat sem stala pred vrati naše hiše. Stopila sem noter. Moj nos je takoj ujel omamen vonj po pečenih piškotih.
»Živjo, doma sem!« sem zaklicala.
Do mene je pritekel naš kužek, Bolt. Veselo je mahljal z repom, nato pa me celo prelizal po obrazu. Pobožala sem ga in mu pritisnila dolg poljub na njegov smrček. Zazehal je in obrnil glavo.
Zaslišala sem korake. Mami je imela okrog vratu zavezan predpasnik, ki je bil popackan z moko in piškotnim testom.
»Živjo, ljubica. Kako je bilo v šoli?«
»Še kar v redu.«
»Bolje kot na prejšnji?«
»Veliko. Vsaj lepše so me sprejeli.«
S tem sem mislila na pogovor, ki sem ga slišala v garderobah.
»Res?« je vprašala in privzdignila eno obrv. »Govoriš resno, ali se zafrkavaš?« ni bila čisto sigurna.
»Ne šalim se! Resno govorim!«
V dnevni sobi sem na kavču zagledala mojo mlajšo sestrico, ki je gledala televizijo.
»Hej, Loony!«
»Hej,« je rekla zdolgočaseno.
No, pravzaprav je moji sestrici ime Loona, le kličemo jo Loony.
»Kako je bilo v šoli?«
»V redu. Z Lizo se še vedno druživa.«
Saj res, pozabila sem, da se je preselila tudi ena njena sošolka iz prejšnje šole. Bili sta dobri prijateljici, mislim da to ostajata tudi zdaj.
***
Naslednji dan sem s temnim izrazom na obrazu odšla v šolo. Skrbelo me je, kaj bom o meni slišala danes. Mimogrede, sploh ne vem, kdo je Eric! Sploh me ne pozna, pa je že zaljubljen vame.

Pri likovnem pouku smo dobili nalogo. narisati smo mogli sebe, vendar zraven še nekaj, kar te predstavlja. Vse smo morali tako narisati kot napisati. Jaz sem to naredila v obliki pesmi. Učiteljica je bila nad mojim izdelkom navsušena,ostali pa so si ga z zanimanjem ogledovali.
»Eric! Pridi sem!« ga je poklicala učiteljica.
»Zdaj bom izvedela, kdo je Eric!« sem pomislila.
Dvignila sem pogled in ga opazovala. Njegov pogled me je na hitro ošinil, zato sem sklonila glavo. Učiteljica mu je hitela razlagati napake pri njegovem izdelku.
V glavi sem si predstavljala njegov obraz. Bil je presenetljivo lep. Ostre poteze, zelene oči… Poleg tega ima precej mišičaste roke.
»Čakaj malo: Si se zaljubila vanj?« sem se sama s seboj pogovarjala v glavi. »Ne. To ni mogoče. Preprosto NE.«
»Eleonora! Me slišiš?« se je učiteljica drla name.
Predramila sem se iz rahlega transa in vstala.
»Tako. Tvoj izdelek je brez napake, zato dobiš kristalno čisto petico v redovalnico.«
Odšla sem nazaj na svoje mesto in pobrskala po peresnici. Vzela sem svinčnik in radirko. Nato pa sem opazila listek, ki ga prej še ni bilo tam. Bil je natančno zložen, čeprav malo umazan. Odprla sem ga. Preden sem ga do konca razgrnila, sem zaprla oči in napeto čakala, kaj bom zagledala, ko bom odprla oči.
________________________________________________
Ojjjjjjj!!!!!!!!!!!!!:slight_smile::upside_down::slight_smile:
Ja končno nov del ane! Upam da ste užival ob branju in da vam je zgodba zanimiva. Nov del pride jutri ali pojutrišnem, bom še vidla. Drugač pa če hočete vas lahko obveščam v kotiček, sam v kom. mi napište.
Lp, Belčica:blue_heart::kissing_heart: