Ali je res? V ljubezni in vojni je dovoljeno vse? 1. del
10
Hvala, da si odprd objavo (če si jo), ker je festivala konec sem se odločila, da bom dele do zdaj naložila.... SEM. Uživaj v branju. Hvalči zahvalči, Mini
_______________________________________________________
»Tara, tara, tara,..« Zopet si poje Pink Panterja mu ni dovolj? Odkar je moj mali bratec Martin začel v popoldanskem varstvu gledati risanke o Pink panterju je totalno obseden. Saj ne bo dolgo tu, čez par minut ga odpeljem na rojstnodnevno zabavo. Jaz pa sem June, zate pač June, stara sem 15 let in končno sem uspešno zaključila 1. letnik gimnazije. Pred nekaj časa se je v naš razred preselila Jasmine. Baje njen glas daje razlog za živeti, njeni blond lasje in rožnata majica jo naredijo bleščečo kot zvezdo Danico. Prišla je iz Avstralije, pa ni kača in se že obeša po drugih fantih. Sedi v zadnji vrsti, kjer poleg žvečilke in kratkih top majic uporablja še telefon. Enkrat na primer, si je med uro Fizike pisala z mano. Ne prestano mi je pisala snape jaz pa sem ji pisala: »Daj no, ura je! Stop!« Učitelj me je opazil in vzel telefon. Ponj so morali priti starši. Jasmin se je izmazala. Kako? Nevem. Drugače sem pridna punca z okroglimi črnimi očali in dolgimi temno rjavimi lasmi. »Gremo Mart! Da ne zamudiš!« Poberem ključe od skuterja in darilo za Martinovega prijatelja. Vse naložima v majhen partljažnih na skuterju.
»Adijo Mart! June te bo prišla iskati, če je še ne bo pokliči!«
»Adijo stara mama!« pribije Martin
»Adijo!« ji zakričim na balkon še jaz in odrineva.
Cela ulica je bila polna kolesarjev, pešcev, skuterjev. Ta ulica je bila le za pešce, kolesa in manjše motorje, ki se ne vozijo z nadzvočno hitrostjo. Tla so bila tlakovana zato je Martina to zabavalo. Prispeva na cilj. Poljubčkam ga na oba lica in mu zabičam: »Ne delaj zgage in lepo čestitaj in podari Nejcu tole darilo. Obljubi mi tudi da boš poklical, če me še nebo. Obljubiš?« pomežikne in odhiti na odprto dvorišče in se zakadi v Nejca. Štartam in zaženem skuter. Kako lepo je danes. Nakupovati grem za v Zanzibar saj gremo čez en teden, ko se bodo poletne počitnice uradno začele. Tam bom plavala in plavala in plavala v sinje modrem, čistem in mivkastem oceanu. Ustavim se pred drogerijo. Najprej potrebujem kupiti: Maskaro, Šampon in gle za prhanje v enem, sončna očala, sončno kremo in kremo po sončenju, šminko,… Joj toliko je tega. Uživam v nakupovanju, ko zagledam Jasmin. Z svojima dvema prijateljicama nakupuje. Njena popolna postava se prikaže pred mano in srdito zazre vame:
»Kaj delaš tu? To šminko bom jaz kupila ti je ne boš! Jaz jo bom edina nosila in kupila vse primerke te v tej trgovini. Kaj delaš tu?«
»Nakupujem za na počitnice.« ji odgovorim
»Kam boš šla mala? Na kakšno odmaknjeno zastonj jezerce.« Zasmeji se od radosti, da je nekoga užalila.
»No jaz grem v Zanzibar na otok v…«
»Vem kje je to nisem umsko zaostala. Tudi jaz grem tja, da se slučajno ne vmešavaš v mene in moj lajf!«
Vzamem šminko in še dve enaki. Odhitim do blagajne, hitro plačam naložim na skuter in se odpeljem na en krog okoli trgovskega centra da Jasmin ne opazi kam grem in me ne ustavi, mi izpuli šminko in jo prelomi. Ko se vrnem pred vhod drogerije vidi Jasmine v modrem Lamboti (Lamborgini). Pelje se s svojo mamo in ostalimi prijateljicami. Odhitim nazaj v drogerijo in opazim, da je ta ženska res pokupila vse šminke tega modela opazila pa ni da sem si jaz kupila tri enake. Haha! Pokupim še ostalo potrebno in v drogeriji skupaj zapravim 15 minut, ker sem na lističu z bleščicami, ki jih je posul Martin imela napisano vse potrebno. Ura je pol tri popoldne zato še imam nekaj časa. Od peljem se do športne. Naložim in se po nakupih ustavim še pri prijateljici Sari. Po pogovoru se napotim, po Martina, ko me pokliče mama: »June, pridi domov. Ati je pobral Martina.« Seveda razumem in se po čudovitem dnevu napotim domov.
_________________________
Hvalči zahvalči ONE MORE TIME- Mini
_______________________________________________________
»Tara, tara, tara,..« Zopet si poje Pink Panterja mu ni dovolj? Odkar je moj mali bratec Martin začel v popoldanskem varstvu gledati risanke o Pink panterju je totalno obseden. Saj ne bo dolgo tu, čez par minut ga odpeljem na rojstnodnevno zabavo. Jaz pa sem June, zate pač June, stara sem 15 let in končno sem uspešno zaključila 1. letnik gimnazije. Pred nekaj časa se je v naš razred preselila Jasmine. Baje njen glas daje razlog za živeti, njeni blond lasje in rožnata majica jo naredijo bleščečo kot zvezdo Danico. Prišla je iz Avstralije, pa ni kača in se že obeša po drugih fantih. Sedi v zadnji vrsti, kjer poleg žvečilke in kratkih top majic uporablja še telefon. Enkrat na primer, si je med uro Fizike pisala z mano. Ne prestano mi je pisala snape jaz pa sem ji pisala: »Daj no, ura je! Stop!« Učitelj me je opazil in vzel telefon. Ponj so morali priti starši. Jasmin se je izmazala. Kako? Nevem. Drugače sem pridna punca z okroglimi črnimi očali in dolgimi temno rjavimi lasmi. »Gremo Mart! Da ne zamudiš!« Poberem ključe od skuterja in darilo za Martinovega prijatelja. Vse naložima v majhen partljažnih na skuterju.
»Adijo Mart! June te bo prišla iskati, če je še ne bo pokliči!«
»Adijo stara mama!« pribije Martin
»Adijo!« ji zakričim na balkon še jaz in odrineva.
Cela ulica je bila polna kolesarjev, pešcev, skuterjev. Ta ulica je bila le za pešce, kolesa in manjše motorje, ki se ne vozijo z nadzvočno hitrostjo. Tla so bila tlakovana zato je Martina to zabavalo. Prispeva na cilj. Poljubčkam ga na oba lica in mu zabičam: »Ne delaj zgage in lepo čestitaj in podari Nejcu tole darilo. Obljubi mi tudi da boš poklical, če me še nebo. Obljubiš?« pomežikne in odhiti na odprto dvorišče in se zakadi v Nejca. Štartam in zaženem skuter. Kako lepo je danes. Nakupovati grem za v Zanzibar saj gremo čez en teden, ko se bodo poletne počitnice uradno začele. Tam bom plavala in plavala in plavala v sinje modrem, čistem in mivkastem oceanu. Ustavim se pred drogerijo. Najprej potrebujem kupiti: Maskaro, Šampon in gle za prhanje v enem, sončna očala, sončno kremo in kremo po sončenju, šminko,… Joj toliko je tega. Uživam v nakupovanju, ko zagledam Jasmin. Z svojima dvema prijateljicama nakupuje. Njena popolna postava se prikaže pred mano in srdito zazre vame:
»Kaj delaš tu? To šminko bom jaz kupila ti je ne boš! Jaz jo bom edina nosila in kupila vse primerke te v tej trgovini. Kaj delaš tu?«
»Nakupujem za na počitnice.« ji odgovorim
»Kam boš šla mala? Na kakšno odmaknjeno zastonj jezerce.« Zasmeji se od radosti, da je nekoga užalila.
»No jaz grem v Zanzibar na otok v…«
»Vem kje je to nisem umsko zaostala. Tudi jaz grem tja, da se slučajno ne vmešavaš v mene in moj lajf!«
Vzamem šminko in še dve enaki. Odhitim do blagajne, hitro plačam naložim na skuter in se odpeljem na en krog okoli trgovskega centra da Jasmin ne opazi kam grem in me ne ustavi, mi izpuli šminko in jo prelomi. Ko se vrnem pred vhod drogerije vidi Jasmine v modrem Lamboti (Lamborgini). Pelje se s svojo mamo in ostalimi prijateljicami. Odhitim nazaj v drogerijo in opazim, da je ta ženska res pokupila vse šminke tega modela opazila pa ni da sem si jaz kupila tri enake. Haha! Pokupim še ostalo potrebno in v drogeriji skupaj zapravim 15 minut, ker sem na lističu z bleščicami, ki jih je posul Martin imela napisano vse potrebno. Ura je pol tri popoldne zato še imam nekaj časa. Od peljem se do športne. Naložim in se po nakupih ustavim še pri prijateljici Sari. Po pogovoru se napotim, po Martina, ko me pokliče mama: »June, pridi domov. Ati je pobral Martina.« Seveda razumem in se po čudovitem dnevu napotim domov.
_________________________
Hvalči zahvalči ONE MORE TIME- Mini
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Odlično!:sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart:
1
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)