Živjo metuljčki.
Tukaj imate nov del.
Medtem, ko so trojčki bili na dvorišču je Vita zbirala družino.
“Gremo, sorodniki bodo kmalu prišli!” je kričala Vita.
“Skozi vsako ključavnico lahko greš in ti si se odločila, da nam boš težila,” ji je rekel Alexei.
“Utihni Alexei starejša sem,” mu je odvrnilo dekle, ki gre lahko skozi najmanjšo špranjo.
“Ampak mlajša od Oskarja,” ji je vrnil duh.
“Od tebe sem pa starejša,” je ponovila Vita.
“Ja ampak le deset zlet,” ji je odgovoril.
“Vseeno sem starejša,” mu je vrnila. Potem se je začel prepir o starosti.
Vita je šla v svojo sobo. Brisala je prah ampak je našla nekaj drugega. Ko se je dotaknila tretje opeke na levi, se je ta premaknila. Vita pa ni imela le moči, da gre lahko skozi najmanjšo luknjico, ampak je bila tudi zelo radovedna. Zaradi svoje radovednosti se je stisnila skozi luknjo in pristala na ruševinah starega grada. Zagledala je visokega fanta z rjavo- črnimi lasmi, ki je nosil siv pumin pulover, allstarke in modre kavbojke. Vita se je zagledala v fanta in se ni zavedala, da je fant pristopil k njej.
“Živjo,” jo je vedro pozdravil fant.
“Dober dan,” mu je odgovorila blondinka.
“Ti lahko kako pomagam?” jo je vprašal.
“V katerem gradu sva, pozabila sem kje se nahajam,” je pokimala Vita.
“V gradu Budimpešta,” ji je odgovoril fant, vidno presenečen, da dekle ne ve kje se nahaja.
“Najlepša hvala,” se mu je zahvalila.
“In kako ti je ime?” jo je spraševal črnolasec.
“Vita,” mu je odgovorila.
“Lepo ime,” ji je polaskal fant.
“Hvala,” se mu je zahvalila. “Kako pa tebi?”
“Oskar.”
“Tako je ime tudi mojemu bratu.”
"Oh. Potem mu pa reči, da ima lepo ime.” Oba sta se zasmejala fantovi šali, čeprav se Viti ni zdela niti malo smešna.
“Mu bom.” Tokrat sta se zasmejala Vitini šali.
“In na katero šolo hodiš? V Budimpešti te še nisem videl.” Vita se je zamislila. Kaj mu bo odgovorila? Dobro vprašanje.
“Ker nisem iz tukaj. Slišala sem, da je Budimpešta zelo lepa za ogled in sem se prišla prepričati na lastne oči.”
“Oh lepo.”
“Ti pa rad uporabljaš oh.”
“Ja tako lažje razmišljam.”
“Mhm.”
“In kje so tvoji starši?”
“Sama sem prišla.”
“Oh, torej potrebuješ stanovanje?”
“Ne vredu je, bom pri teti.”
“Kako pa je ime tvoji teti?”
“Veš mogoče pa ne smeva vedeti vsega eden o drugemu.”
“Ja, verjetno imaš prav.”
“No, ti bom povedala. Adela.”
“Kakšno naključje.”
“Zakaj?”
“Adela je moja soseda.”
“Ne ta Adela.”
“Katera pa?”
“Kje pa ti živiš?”
“V središču mesta.”
“Moja teta pa na zahodni strani.”
“O tam živi tudi moj prijatelj Bart.”
“Si resen?”
“Zakaj?”
“Bart je tudi en moj brat. Izvoli.” Pomolila mu je ljubezensko pismo, ki ga je med pogovorom dokončala.
“Hvala.”
“Ni problema. Leteča krava!” vsi so pogledali v mesto kamor je kazala Vita, ta pa je medtem smuknila nazaj. Ko se je obrnil nazaj Vite že ni bilo več. Od nje je ostalo le še pismo.
Upam, da ste uživali v branju, naslednjič bodo pa trojčki, aja pa ni še konec imate še napovednik.
*roza*NAPOVEDNIK:*roza*
Če živiš v veliki družii sploh ni lahko. Če imaš pa še 12 bratov in 8 sester je pa vse skupaj še težje. Najstarejši trojčki morajo skozi predajo moči, in Aisha mora v vampirsko zolo pa je vladaričina hči. Drugo najstarejše dekle Vita pa se še prepovedano zaljubi. Vampirka ji skuša pomagati na vse mogoče načine in kruto resnico skriti pred družino ampak, če imaš v družini duha, ne bo nobena stvar skrivnost...
Preberite si zgodbo Družina, da te kap, se nasmejte njihovim smešnim trenutkom in nas spremljajte.
Nov del bo predvideno vsak petek ob 21.00 za morebitne spremembe pa bom sporočila v moj kotiček oziroma Pilov hodnik.
Na sporedu do 22.2.
No zdaj pa pravi konec,
Heart
Tukaj imate nov del.
Medtem, ko so trojčki bili na dvorišču je Vita zbirala družino.
“Gremo, sorodniki bodo kmalu prišli!” je kričala Vita.
“Skozi vsako ključavnico lahko greš in ti si se odločila, da nam boš težila,” ji je rekel Alexei.
“Utihni Alexei starejša sem,” mu je odvrnilo dekle, ki gre lahko skozi najmanjšo špranjo.
“Ampak mlajša od Oskarja,” ji je vrnil duh.
“Od tebe sem pa starejša,” je ponovila Vita.
“Ja ampak le deset zlet,” ji je odgovoril.
“Vseeno sem starejša,” mu je vrnila. Potem se je začel prepir o starosti.
Vita je šla v svojo sobo. Brisala je prah ampak je našla nekaj drugega. Ko se je dotaknila tretje opeke na levi, se je ta premaknila. Vita pa ni imela le moči, da gre lahko skozi najmanjšo luknjico, ampak je bila tudi zelo radovedna. Zaradi svoje radovednosti se je stisnila skozi luknjo in pristala na ruševinah starega grada. Zagledala je visokega fanta z rjavo- črnimi lasmi, ki je nosil siv pumin pulover, allstarke in modre kavbojke. Vita se je zagledala v fanta in se ni zavedala, da je fant pristopil k njej.
“Živjo,” jo je vedro pozdravil fant.
“Dober dan,” mu je odgovorila blondinka.
“Ti lahko kako pomagam?” jo je vprašal.
“V katerem gradu sva, pozabila sem kje se nahajam,” je pokimala Vita.
“V gradu Budimpešta,” ji je odgovoril fant, vidno presenečen, da dekle ne ve kje se nahaja.
“Najlepša hvala,” se mu je zahvalila.
“In kako ti je ime?” jo je spraševal črnolasec.
“Vita,” mu je odgovorila.
“Lepo ime,” ji je polaskal fant.
“Hvala,” se mu je zahvalila. “Kako pa tebi?”
“Oskar.”
“Tako je ime tudi mojemu bratu.”
"Oh. Potem mu pa reči, da ima lepo ime.” Oba sta se zasmejala fantovi šali, čeprav se Viti ni zdela niti malo smešna.
“Mu bom.” Tokrat sta se zasmejala Vitini šali.
“In na katero šolo hodiš? V Budimpešti te še nisem videl.” Vita se je zamislila. Kaj mu bo odgovorila? Dobro vprašanje.
“Ker nisem iz tukaj. Slišala sem, da je Budimpešta zelo lepa za ogled in sem se prišla prepričati na lastne oči.”
“Oh lepo.”
“Ti pa rad uporabljaš oh.”
“Ja tako lažje razmišljam.”
“Mhm.”
“In kje so tvoji starši?”
“Sama sem prišla.”
“Oh, torej potrebuješ stanovanje?”
“Ne vredu je, bom pri teti.”
“Kako pa je ime tvoji teti?”
“Veš mogoče pa ne smeva vedeti vsega eden o drugemu.”
“Ja, verjetno imaš prav.”
“No, ti bom povedala. Adela.”
“Kakšno naključje.”
“Zakaj?”
“Adela je moja soseda.”
“Ne ta Adela.”
“Katera pa?”
“Kje pa ti živiš?”
“V središču mesta.”
“Moja teta pa na zahodni strani.”
“O tam živi tudi moj prijatelj Bart.”
“Si resen?”
“Zakaj?”
“Bart je tudi en moj brat. Izvoli.” Pomolila mu je ljubezensko pismo, ki ga je med pogovorom dokončala.
“Hvala.”
“Ni problema. Leteča krava!” vsi so pogledali v mesto kamor je kazala Vita, ta pa je medtem smuknila nazaj. Ko se je obrnil nazaj Vite že ni bilo več. Od nje je ostalo le še pismo.
Upam, da ste uživali v branju, naslednjič bodo pa trojčki, aja pa ni še konec imate še napovednik.
*roza*NAPOVEDNIK:*roza*
Če živiš v veliki družii sploh ni lahko. Če imaš pa še 12 bratov in 8 sester je pa vse skupaj še težje. Najstarejši trojčki morajo skozi predajo moči, in Aisha mora v vampirsko zolo pa je vladaričina hči. Drugo najstarejše dekle Vita pa se še prepovedano zaljubi. Vampirka ji skuša pomagati na vse mogoče načine in kruto resnico skriti pred družino ampak, če imaš v družini duha, ne bo nobena stvar skrivnost...
Preberite si zgodbo Družina, da te kap, se nasmejte njihovim smešnim trenutkom in nas spremljajte.
Nov del bo predvideno vsak petek ob 21.00 za morebitne spremembe pa bom sporočila v moj kotiček oziroma Pilov hodnik.
Na sporedu do 22.2.
No zdaj pa pravi konec,
Heart
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
lovam, odlično je:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
wowww
ful dobrne pozab prilepit linka hahaha
ful dobrne pozab prilepit linka hahaha
1
Moj odgovor:
jokam se
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sama doma
Sama sem doma moje mami in atija ni, sestra je en krožek končala že pred pol ure, pa starši vejo, da je tam in da jo morjo pobrat, me fuuuuuuul skrbi da se jim ni kej zgudil, nobenih kontaktov nimam razen babi k žvi zraven nas, pa je ni pa zravn ns žvijo tut moji bratranc pa sestrična pa njeni, sam tut njenih ni doma. nobenih kontaktov nimam, razen maminega outlooka k pa mal slabo dela, ni jih pa doma kakih 2 uri odkar sem jaz prišla dam, in zdej jokam. kva nej nardim






Pisalnica