PisalnicaGimnazijka detektivka, 17. del
3
17. NOVEMBER 2018 (NA POTI V ŠOLO IN V GIMNAZIJI)
"Saj nisi pozabil malice, kajne?" vpraša Lucasova mama Virginia svojega sina, ko sedeta v avto.
"Ne," s hladnim glasom odgovori Lucas in se pripne z varnostnim pasom.
"Ali si v redu, Lucas?" zaskrbi Virginio, ko opazi sinov bledi obraz. Stegne se k Lucasu in svoje sinje oči usmeri v njegov obraz.
"Mami, pazi na cesto za hudiča!" vzklikne Lucas.
Virginia se v trenutku obrne nazaj za volan in zavije na pravi pas. "Zakaj si me vprašala, če sem v redu?"
"Ves si bled v obraz," razloži Virginia.
Lucas si popravi temna očala in odvrne: "V redu sem, zdaj pa mi daj mir."
"No, če tako praviš," še kar zaskrbljeno reče Virginia, tik preden se avto ustavi pred viktorijansko zgradbo gimnazije Ubah.
Ko Lucas že vzame torbo, ki jo je dal pod noge, ga Virginia ustavi. "Počakaj malo."
"Mami, nočem zamuditi pouka," se obotavlja Lucas in zleze z avta.
Virginia ga prime za roko in mama ter sin gledata drug v drugega, vsak s svojimi modrimi očmi. "Vem, da si drugačen. Ampak vedno imej v mislih, da mi lahko zaupaš."
"Lahko zdaj grem, mami?"
Virginia pokima in Lucas se napoti proti glavnemu vhodu. Tam ga pričakajo nekateri drugi gimnazijci, ki bujno klepetajo med seboj. Ko zagledajo Lucasa, začno šepetati.
"Kakšne lase ima? Kot bi ga stresla elektrika!" zasliši Lucas.
Da ga je komentar prizadel, na zunaj ne pokaže preveč očitno — le nekoliko pospeši korak. A v sebi občuti bolečino, ki mu je že znana sovražnica.
"Pazi!"
Lucas se obrne in zagleda rahlo jezen obraz profesorice za psihologijo.
"Žal mi je, profesorica," se kakor se da hitro opraviči in pobere liste, ki so padli psihologinji iz rok.
"Malo moraš gledati okoli sebe," ga opozori profesorica, ko ji Lucas poda zadnji list.
"Da, bom," odvrne Lucas in pri tem še kar gleda proti tlom.
"Si v redu?" vpraša profesorica.
*i*Kako je človek lahko v redu, ko ga vsi opravljajo!*i* bi najraje odgovoril Lucas, a se zadrži. "V redu sem," namesto tega raje odvrne in odhiti proti razredu. Oh, kako sovraži to vprašanje! In pravzaprav vse ljudi okoli njega!
"Saj nisi pozabil malice, kajne?" vpraša Lucasova mama Virginia svojega sina, ko sedeta v avto.
"Ne," s hladnim glasom odgovori Lucas in se pripne z varnostnim pasom.
"Ali si v redu, Lucas?" zaskrbi Virginio, ko opazi sinov bledi obraz. Stegne se k Lucasu in svoje sinje oči usmeri v njegov obraz.
"Mami, pazi na cesto za hudiča!" vzklikne Lucas.
Virginia se v trenutku obrne nazaj za volan in zavije na pravi pas. "Zakaj si me vprašala, če sem v redu?"
"Ves si bled v obraz," razloži Virginia.
Lucas si popravi temna očala in odvrne: "V redu sem, zdaj pa mi daj mir."
"No, če tako praviš," še kar zaskrbljeno reče Virginia, tik preden se avto ustavi pred viktorijansko zgradbo gimnazije Ubah.
Ko Lucas že vzame torbo, ki jo je dal pod noge, ga Virginia ustavi. "Počakaj malo."
"Mami, nočem zamuditi pouka," se obotavlja Lucas in zleze z avta.
Virginia ga prime za roko in mama ter sin gledata drug v drugega, vsak s svojimi modrimi očmi. "Vem, da si drugačen. Ampak vedno imej v mislih, da mi lahko zaupaš."
"Lahko zdaj grem, mami?"
Virginia pokima in Lucas se napoti proti glavnemu vhodu. Tam ga pričakajo nekateri drugi gimnazijci, ki bujno klepetajo med seboj. Ko zagledajo Lucasa, začno šepetati.
"Kakšne lase ima? Kot bi ga stresla elektrika!" zasliši Lucas.
Da ga je komentar prizadel, na zunaj ne pokaže preveč očitno — le nekoliko pospeši korak. A v sebi občuti bolečino, ki mu je že znana sovražnica.
"Pazi!"
Lucas se obrne in zagleda rahlo jezen obraz profesorice za psihologijo.
"Žal mi je, profesorica," se kakor se da hitro opraviči in pobere liste, ki so padli psihologinji iz rok.
"Malo moraš gledati okoli sebe," ga opozori profesorica, ko ji Lucas poda zadnji list.
"Da, bom," odvrne Lucas in pri tem še kar gleda proti tlom.
"Si v redu?" vpraša profesorica.
*i*Kako je človek lahko v redu, ko ga vsi opravljajo!*i* bi najraje odgovoril Lucas, a se zadrži. "V redu sem," namesto tega raje odvrne in odhiti proti razredu. Oh, kako sovraži to vprašanje! In pravzaprav vse ljudi okoli njega!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Neverjetna si! Samo to lahko rečem<33:heart:
0
Moj odgovor:
stella
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
kako začet pogovor?
am ja torej to je bl za punce.
Jst mam zadnje case res slab odnos z mamo. Bl redko se pogovarjava pa skoz se mi zdi da je jezna name. In ja jst bi se odstranla dlake na nogah ker so se zelo potemnile. Sram me je bit med športom v kratkih hlačah. In res nevem kk naj začnem. Poleti sm nardila ful veliko napako k jo še zdej obzalujem. Vprašala me je če bi se brila pod pazduho in ker je bil tam moj mlajsi bratec sm ji rekla da ne rabim. Ampak potem sem se za na tabor pobrila sama ker ji nism upala rečt. Do zdej sm se sama pobrila že velikrat. Nevem a bi jo mogla vprašat al pa ji povedat? Sam nog pa si pa nočem sama ker jih nebi brila. In ja prosim ce lohk kksne nasvete aja btw sm 14 stara in ja. Res nevem kk naj pridem do nje in jo vprašam. Ful bom hvalezna za vse odgovore<3
Jst mam zadnje case res slab odnos z mamo. Bl redko se pogovarjava pa skoz se mi zdi da je jezna name. In ja jst bi se odstranla dlake na nogah ker so se zelo potemnile. Sram me je bit med športom v kratkih hlačah. In res nevem kk naj začnem. Poleti sm nardila ful veliko napako k jo še zdej obzalujem. Vprašala me je če bi se brila pod pazduho in ker je bil tam moj mlajsi bratec sm ji rekla da ne rabim. Ampak potem sem se za na tabor pobrila sama ker ji nism upala rečt. Do zdej sm se sama pobrila že velikrat. Nevem a bi jo mogla vprašat al pa ji povedat? Sam nog pa si pa nočem sama ker jih nebi brila. In ja prosim ce lohk kksne nasvete aja btw sm 14 stara in ja. Res nevem kk naj pridem do nje in jo vprašam. Ful bom hvalezna za vse odgovore<3
Vprašanje
Kako bi ocenil/a letošnje teme za Ti&jaz?
So zelo zanimive in aktualne.
(114)
Nekatere so mi všeč, ne pa vse.
(141)
Ne preberem Ti&jaz.
(46)
