Moje zgodbice ❤5❤ Pripetljaj
1
Hej!
Tukaj je 5.del Mojih zgodbic
Bilo je zgodaj zjutraj, prišla sem k šoli in se pridružila skupini punc v kotu. »Hej!« me je pogledala en od sošolk. »Včeraj sem bila na igrišču pred šolo. Tudi fanti so bili. Slišala sam da so ne pogovarjali a ne vem kaj točno. Za hipec sem ujela, nekdo je rekel tvoje ime!« »Misliš? Nee« Nisem ji verjela. Zazvonil je zvonec in šli smo k pouku.
Prve ure so bile kot po navadi – prve zaspane ure. Po malici sem se sprehodila do učilnic v drugem nadstropju. Pred začetkom ure sem hotela še do stranišča. Malo sem se podvizala saj je ostalo še 5 minut. Hodila sem sproščeno, še vedno malo zaspano in kar na enkrat se iz vogala stene prikaže on. Bila sem na varni razdalji. Mislila sem da se bi mu zlahka izognila. Za mano je bilo veliko drugih iz našega in iz višjih razredov, ki so drveli in se nisem mogla ustaviti. Nekdo me je potisnil v njegovo smer. Bila sem že čisto blizu njega, par centimetrov je bilo med mojim obrazom in njegovim. Za mano je stala omara in 2 stotinki preden bi blo prepozno sem ugotovila da jo dosežem. Primila sem se za rob omare in se potegnila in izmaknila.
Zdrvela sva vsak v svojo stran. Oddahnila sem si in drvela v svojo smer. Za mano sem slišala »omg!«, »wow«, »Zakaj je nisi bol potisnila!«, »Kak je blo to blizuu« ali pa samo »Opaa« in :open_mouth:.
Končno sem prišla do stranišča.
Ko sem šla ven so me zunaj pričakale sošolke. »Veš kak je to dobro zgledlo!!« in »Kaj ga nisi kušnila?!« sem slišala, ko se niti za sekundo nisem z njimi ustavila.
Naslednja ura je bila malo čudna. Vsedla sva se jaz na en in on na drug konec učilnice. Oba sva gledala dol in mislila sem si kako sem vesela ampak hkrati zbegana.
Na njegovih ustih je bil celo nasmešek.
Še 2 uri sta zgledali tako in nato sem se končno odpravila domov.
Tukaj je 5.del Mojih zgodbic
Bilo je zgodaj zjutraj, prišla sem k šoli in se pridružila skupini punc v kotu. »Hej!« me je pogledala en od sošolk. »Včeraj sem bila na igrišču pred šolo. Tudi fanti so bili. Slišala sam da so ne pogovarjali a ne vem kaj točno. Za hipec sem ujela, nekdo je rekel tvoje ime!« »Misliš? Nee« Nisem ji verjela. Zazvonil je zvonec in šli smo k pouku.
Prve ure so bile kot po navadi – prve zaspane ure. Po malici sem se sprehodila do učilnic v drugem nadstropju. Pred začetkom ure sem hotela še do stranišča. Malo sem se podvizala saj je ostalo še 5 minut. Hodila sem sproščeno, še vedno malo zaspano in kar na enkrat se iz vogala stene prikaže on. Bila sem na varni razdalji. Mislila sem da se bi mu zlahka izognila. Za mano je bilo veliko drugih iz našega in iz višjih razredov, ki so drveli in se nisem mogla ustaviti. Nekdo me je potisnil v njegovo smer. Bila sem že čisto blizu njega, par centimetrov je bilo med mojim obrazom in njegovim. Za mano je stala omara in 2 stotinki preden bi blo prepozno sem ugotovila da jo dosežem. Primila sem se za rob omare in se potegnila in izmaknila.
Zdrvela sva vsak v svojo stran. Oddahnila sem si in drvela v svojo smer. Za mano sem slišala »omg!«, »wow«, »Zakaj je nisi bol potisnila!«, »Kak je blo to blizuu« ali pa samo »Opaa« in :open_mouth:.
Končno sem prišla do stranišča.
Ko sem šla ven so me zunaj pričakale sošolke. »Veš kak je to dobro zgledlo!!« in »Kaj ga nisi kušnila?!« sem slišala, ko se niti za sekundo nisem z njimi ustavila.
Naslednja ura je bila malo čudna. Vsedla sva se jaz na en in on na drug konec učilnice. Oba sva gledala dol in mislila sem si kako sem vesela ampak hkrati zbegana.
Na njegovih ustih je bil celo nasmešek.
Še 2 uri sta zgledali tako in nato sem se končno odpravila domov.
Moj odgovor:
Mika123
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
🤩🤩🤩🤩🤩🤩🤩🤩🤩🤩🤩🤩🤩:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heartpulse::heartpulse::hear