Otroci ledu in ognja (4. poglavje)
8
Hej!
Tukaj je nov del. Prosim komentirajte in uživajte v branju!
--
Vajenci so ognjeni ali ledeni, ki se urijo za to, da bodo nekoč bojevniki. Nihče ne ve, kje se urijo in kdo so njihovi učitelji. Vedo le, da bodo (1. možnost) postali bojevniki (2. možnost) umrli med urjenjem. Medse sprejmejo le najboljše. In ko se najstnik med 14. in 18. letom odloči, da bo postal bojevnik, ga starši nikoli več ne vidijo. Ali pa ga, pa ga ne prepoznajo. Ko postaneš bojevnik, opraviš nekakšen obred, ki ga poznajo le oni. Med obredom se čisto spremeniš. Nisi več isti. Fizično in psihično.
Renna je potrebovala le nekaj sekund, da se je zavedla, kaj vidi. Takoj, ko je bila prepričana, da vidi kup vajencev brez učitelja, ki strmijo v stanovanje, je šla do Rephaimove sobe in ga želela zbuditi, ko je slišala, kaj si imajo vajenci povedati.
"Wi je rekel, da je leden tu," je rekel eden izmed njih.
"Sarah pa, da sta tu oba," je rekla neka druga punca. Očitno so imeli drugačne učitelje.
"Če sta oba, potem imamo pač srečo. Če ju ni, pa imamo vseeno ledenega. Okej?" je naveličano rekel nek fant.
"Prav," so se končno strinjali.
Renna je uvidela, da so ti vajenci pametni približno toliko kot morska spužva, zato se ni preveč obremenjevala z njimi. Malo je še poslušala, da sliši, kaj mislijo narediti. Njihov načrt je bil, da počakajo, da odditeta skozi glavni vhod. Kateri ubežnik pa pri zdravi pameti še uporablja glavni vhod? Ne da bi se zmenila, bi oba z Rephaimom šla na streho.
Zavzdihnila je in šla v Rephaimovo sobo.
"Vajenci so tu," so bile besede, s katerimi ga je zbudila.
"Kateri? Ledeni ali ognjeni?" je še napol v snu zamomljal. Očitno je dobro spal. Kako mu je zavidala.
"Oboji," je rekla in zavila z očmi, ko je Rephaim nenadoma postal povsem buden.
"Ne skrbi, niso kaj prida pametni," je rekla, a seveda se je moral prepričati na lastne oči.
Nekaj časa je visel ob oknu in poslušal njihove bistroumne izjave (razpravljali so, kako bodo zapravili denar, ko naju bodo predali).
"Prav imaš. A resno mislijo, da bova uporabila glavni vhod?" je rekel Rephaim in še vedno stmel vanje.
"Očitno so po naju poslali ravno najbolj neumne," je rekla in zmajala z glavo.
"Ampak zakaj niso prišli bojevniki? Joj, kako bi rad vedel več o vajencih in njihovem šolanju," je rekel. Nihče ni vedel ničesar o tem.
"Saj naju bojevniki že več let neuspešno lovijo. Zdaj so očitno dali priložnost njim," je rekla Renna.
"Greva," je rekel Rephaim in šel nazaj v svojo sobo. Vrnil se je z dvema bodaloma, ki si ju je zataknil za hlače. Enega si je skril v rokav, majhen ploščat nož pa dal v škorenj. To je bilo priljubljeno skrivališče za nože. Tudi Renna je imela enega ves čas v čevlju, le da je bil njen zakrivljen kot polmesec. Uporaben je bil predvsem za rezanje goltancev, bolj kot navaden nož. Poleg tega je slišala, da takih več ne izdelujejo. Čisto mogoče je bilo, da je imela edinega.
Rephaim je čisto neslišno splezal na sreho stavbe. Renna mu je sledila, vajenci pa ju sploh niso opazili. Ko sta bila na strehi sploh ni vedela, kam gresta, a Rephaim je bil očitno korak pred njo. Gledal je nekam k morju in Renni se je posvetilo, kaj se mu plete po glavi.
"Ne. Ne grem nazaj tja," se je uprla.
Rephaim se je samo zahahljal. "Morava, sestra. Samo v kraljestvih bova dobila odgovore."
Tukaj je nov del. Prosim komentirajte in uživajte v branju!
--
Vajenci so ognjeni ali ledeni, ki se urijo za to, da bodo nekoč bojevniki. Nihče ne ve, kje se urijo in kdo so njihovi učitelji. Vedo le, da bodo (1. možnost) postali bojevniki (2. možnost) umrli med urjenjem. Medse sprejmejo le najboljše. In ko se najstnik med 14. in 18. letom odloči, da bo postal bojevnik, ga starši nikoli več ne vidijo. Ali pa ga, pa ga ne prepoznajo. Ko postaneš bojevnik, opraviš nekakšen obred, ki ga poznajo le oni. Med obredom se čisto spremeniš. Nisi več isti. Fizično in psihično.
Renna je potrebovala le nekaj sekund, da se je zavedla, kaj vidi. Takoj, ko je bila prepričana, da vidi kup vajencev brez učitelja, ki strmijo v stanovanje, je šla do Rephaimove sobe in ga želela zbuditi, ko je slišala, kaj si imajo vajenci povedati.
"Wi je rekel, da je leden tu," je rekel eden izmed njih.
"Sarah pa, da sta tu oba," je rekla neka druga punca. Očitno so imeli drugačne učitelje.
"Če sta oba, potem imamo pač srečo. Če ju ni, pa imamo vseeno ledenega. Okej?" je naveličano rekel nek fant.
"Prav," so se končno strinjali.
Renna je uvidela, da so ti vajenci pametni približno toliko kot morska spužva, zato se ni preveč obremenjevala z njimi. Malo je še poslušala, da sliši, kaj mislijo narediti. Njihov načrt je bil, da počakajo, da odditeta skozi glavni vhod. Kateri ubežnik pa pri zdravi pameti še uporablja glavni vhod? Ne da bi se zmenila, bi oba z Rephaimom šla na streho.
Zavzdihnila je in šla v Rephaimovo sobo.
"Vajenci so tu," so bile besede, s katerimi ga je zbudila.
"Kateri? Ledeni ali ognjeni?" je še napol v snu zamomljal. Očitno je dobro spal. Kako mu je zavidala.
"Oboji," je rekla in zavila z očmi, ko je Rephaim nenadoma postal povsem buden.
"Ne skrbi, niso kaj prida pametni," je rekla, a seveda se je moral prepričati na lastne oči.
Nekaj časa je visel ob oknu in poslušal njihove bistroumne izjave (razpravljali so, kako bodo zapravili denar, ko naju bodo predali).
"Prav imaš. A resno mislijo, da bova uporabila glavni vhod?" je rekel Rephaim in še vedno stmel vanje.
"Očitno so po naju poslali ravno najbolj neumne," je rekla in zmajala z glavo.
"Ampak zakaj niso prišli bojevniki? Joj, kako bi rad vedel več o vajencih in njihovem šolanju," je rekel. Nihče ni vedel ničesar o tem.
"Saj naju bojevniki že več let neuspešno lovijo. Zdaj so očitno dali priložnost njim," je rekla Renna.
"Greva," je rekel Rephaim in šel nazaj v svojo sobo. Vrnil se je z dvema bodaloma, ki si ju je zataknil za hlače. Enega si je skril v rokav, majhen ploščat nož pa dal v škorenj. To je bilo priljubljeno skrivališče za nože. Tudi Renna je imela enega ves čas v čevlju, le da je bil njen zakrivljen kot polmesec. Uporaben je bil predvsem za rezanje goltancev, bolj kot navaden nož. Poleg tega je slišala, da takih več ne izdelujejo. Čisto mogoče je bilo, da je imela edinega.
Rephaim je čisto neslišno splezal na sreho stavbe. Renna mu je sledila, vajenci pa ju sploh niso opazili. Ko sta bila na strehi sploh ni vedela, kam gresta, a Rephaim je bil očitno korak pred njo. Gledal je nekam k morju in Renni se je posvetilo, kaj se mu plete po glavi.
"Ne. Ne grem nazaj tja," se je uprla.
Rephaim se je samo zahahljal. "Morava, sestra. Samo v kraljestvih bova dobila odgovore."
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super!!!!
0
WinterNight
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Odlično! Samo pazi, ker izmenično uporabljaš prvi in tretjo osebo (se je uprla/sem se uprla). Drugače pa odlično!!!!
Lp, No Name
Lp, No Name
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ni slaba.
0
Icefire
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Odlična!!!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej!
Nekaj časa me ni bilo na pisalnici (kot mogoče že kdo ve) in zato nekaj zgodb nisem mogla prebirati.
Zdaj sem se lotila tvoje...
Moram reči, da sem zeloooo navdušena. Imaš talent. No, vsaj jaz ga vidim in mislim, da je to, kar dobro saj resss velikoooo berem knjige!
Bom spremljala!
Super si,
JustLilly
Nekaj časa me ni bilo na pisalnici (kot mogoče že kdo ve) in zato nekaj zgodb nisem mogla prebirati.
Zdaj sem se lotila tvoje...
Moram reči, da sem zeloooo navdušena. Imaš talent. No, vsaj jaz ga vidim in mislim, da je to, kar dobro saj resss velikoooo berem knjige!
Bom spremljala!
Super si,
JustLilly
0
Moj odgovor:
rožica
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
vse je slabo
Torej mam problem s staršema. Torej zame bi vsi rekl da sm ful srecna v zviljenu da mam ful fajne starse in da smo taka vesela družina. Ampak temu ni čist tko. Sj ne rečem kdaj se mamo res res fajn in takrt sm zlo srečna kdaj pa je vse slabo da mi gre cel dan na jok in zvečer se zjokam v pojstli. Torej mami včasih pije. Ima obdobje ko ne in takrat je super. Zdaj pa je spet obdobje ko skriva pijačo po sstanovanju in jaz sm že dost stara da vem kdaj je kaj pila ker se ji vidi po obnašanju. Sj ni grozno pijana mi pa to čisto nič ni všeč. Tud za očijem se vse večkrat kregata. Zdj je oči že 3 dni čist hladen in žalosten. Oba hočta to pred mano mal skrit ampak jima gre očitno bl slabo. Zdj je pa še oči najdu nek vin nekje skrit in je katastrofa. Prov otročja sta že. Recimo mami zameri in gre v sobo in ati skuha kosil in ona pol tega ne je in mi gre nasleden dan govort dda kaj zj on misl da je k je skuhal ta kosil. Pol mi zvecer ati rece bom naredu neki drudzga da ne bo presimpl da nav problemov in ja. In pač najbl slabo je to da je v hiši tok slb vibe da mi gre cel čs na jok. Vedno k se pogovarjata mi srce nabija da bo en znoru. Vem da se tud od drugih starši kregajo ampak vsi k jih js pozanm majo vsaj enga brata al pa sestro in to je pol mal lažje. Js sm pa edinka. PA še mami ma neke zdravstven težave in me je strah da ni kj narobe. Kaj nj ?? A nej se vmešam all nj rajš vse pustim prmir? A se še komu kj takega dgaja?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)