3. POGLAVJE
Čeprav je pričakovala, da se ji bo vsiljeval, ga naslednjega jutra ni pričakovala na zasebnem vadbišču. Zjutraj ji definitivno ni bilo do pogovora, ampak ko je smehljaje pristopil do nje, je vedela, da se mu ne bo mogla ogniti.
‘’Pozdravljena, Everly.’’ Vsaj njeno celo ime je uporabil.
‘’Hebe,’’ je odzdravila in mu pokimala.
‘’Ric sem.’’
Krmežljavo ga je pogledala in samo skomignila z rameni. Je imel pa veliko za povedati zjutraj.
‘’Hjoj, grozno izgledaš.’’
Običajno bi bila užaljena ob tej pripombi, ampak se je morala strinjati. Obupno je spala. Kdo za vraga je mislil, da je pametna ideja ob enih zjutraj sekati drevesa?
Pomignil ji je, naj pride bližje. Ni se premaknila s svojega mesta. Celo toliko si je dovolil, da jo je od zadaj potisnil proti tarčam. Če bi bila popolnoma zbujena, bi najbrž že ležal na tleh s prerezanim goltancem.
Ko smo že pri goltancih, ki jih je bilo vredno prerezati, kje za vraga je bil Gerald? Vsako preklemano jutro, ko se je zbudila na veliko pretrdi postelji, je že čakal pri steni z orožjem. Lenoba je najbrž najela tega fanta (kako mu je že ime?), da njemu ne bi bilo treba biti varuška 24 ur na dan.
Obrnila se je proti tarčam in skoraj padla na tla, ko je videla Rica. Bil je veliko preblizu njenemu obrazu in nasmešek, ki ga je nosil, je izgledal prav tako psihopatski, kot napet lok v njegovih rokah.
‘’Kaj za največjega hudiča pa počneš?’’
Stopila je korak vstran in poskrbela, da je njen obraz izgledal tako morilski, kot na bojišču. Tak izraz je mnogo moških že pregnal stran. Upala je, da bo tudi njega.
‘’Čakam, da vzameš lok in bova lahko pričela z vajo. Veš, zame je velik privilegij, da …’’
Ni ga več poslušala. Vse kar je še slišala, so bili nerazločni toni, ki so mu prihajali iz ust. Ni ji bilo dovolj pomembno, da bi ga poslušala. Le redko katera stvar ali človek, ji je bila dovolj pomembna, da bi jo poslušala. Tako je imela lahko ušesa napeta za druge, bolj pomembne stvari.
In ko je zaslišala šumenje v grmovju na obrobju gozda, ko je Ric še vedno govoril neke nesmisle in je pozabila meč v svoji sobi, ni niti dvakrat premislila.
V stotinki sekunde mu je lok iztrgala iz rok, da ni imel niti časa, da bi nasprotoval. Leskovo - kot je ocenila na hiter otip - puščico s kovinsko, zašiljeno konico in fazanovim perjem na koncu, je na slepo izstrelila v robidovje. Za trenutek je šumenje prenehalo in tudi Ric je bil dovolj pameten, da ni spregovoril. Naslednji trenutek pa se je zgodilo tako hitro, da Everly ni mogla niti trzniti z očesom.
Nekaj velikega in kosmatega je skočilo iz skrivališča in jo podrlo na tla. Tehtalo je najbrž na stotine kilogramov, saj jo je skoraj zmečkalo pod svojo težo. Začutila je, da jo bitje cefra in čeprav je takšne bolečine že doživela, je bila ta veliko hujša. Kot, da bi nekaj povečevalo bolečino, jo naredilo neznosnejšo.
*i* Sranje *i* , je zaklela v mislih. *i* Strup *i*. Ostri kremplji so ji prebadali kožo nad prsmi, kot, da bi bitje vedelo, kje ima srce. Kje za vraga je bil njen nož, ko ga je potrebovala?
Obupano je poskusila brcati v pošast, ampak nog ni čutila. Bo res doživela tako nečasten konec? Vedno je pričakovala, da bo padla v vojni, ki jih je bilo, mimogrede, v njihovi deželi preveč.
Zrak ji je zapustil pljuča in zahlastala je za izgubljenim kisikom. Bolečine ni več čutila, ker ji je otrpnilo celotno telo.
Takrat pa se je po jutranjem nebu razlegel švist, ki mu je sledil krik in lomljenje kosti. Bitje na njej je otrpnilo in s težkim pokom priletelo v krvavo travo poleg nje.
Zameglilo se ji je pred očmi in zadnja stvar, ki se je je zavedala, je bil znan obraz, ki je pridušeno klical njeno ime.
~Hej!
Napisala sem nov del in malo je krajši, ampak to sem naredila namenoma. Nekako ni bilo smisla, da bi naredila daljšega, ker bi potem samo zavlačevala :) Upam, da vas ne moti, da bodo deli v tej zgodbi malo krajši (kar pa sicer pomeni, da bodo hitreje prišli novi).
Ve imate kakršnekoli pohvale/mnenja/kritike, jih prosim zapišite pod komentarje, da vem kje se še lahko izboljšam :)
Hvala, da ste prebrali in upam, da vam je bilo vsaj malo všeč <3~
dragon girl
Čeprav je pričakovala, da se ji bo vsiljeval, ga naslednjega jutra ni pričakovala na zasebnem vadbišču. Zjutraj ji definitivno ni bilo do pogovora, ampak ko je smehljaje pristopil do nje, je vedela, da se mu ne bo mogla ogniti.
‘’Pozdravljena, Everly.’’ Vsaj njeno celo ime je uporabil.
‘’Hebe,’’ je odzdravila in mu pokimala.
‘’Ric sem.’’
Krmežljavo ga je pogledala in samo skomignila z rameni. Je imel pa veliko za povedati zjutraj.
‘’Hjoj, grozno izgledaš.’’
Običajno bi bila užaljena ob tej pripombi, ampak se je morala strinjati. Obupno je spala. Kdo za vraga je mislil, da je pametna ideja ob enih zjutraj sekati drevesa?
Pomignil ji je, naj pride bližje. Ni se premaknila s svojega mesta. Celo toliko si je dovolil, da jo je od zadaj potisnil proti tarčam. Če bi bila popolnoma zbujena, bi najbrž že ležal na tleh s prerezanim goltancem.
Ko smo že pri goltancih, ki jih je bilo vredno prerezati, kje za vraga je bil Gerald? Vsako preklemano jutro, ko se je zbudila na veliko pretrdi postelji, je že čakal pri steni z orožjem. Lenoba je najbrž najela tega fanta (kako mu je že ime?), da njemu ne bi bilo treba biti varuška 24 ur na dan.
Obrnila se je proti tarčam in skoraj padla na tla, ko je videla Rica. Bil je veliko preblizu njenemu obrazu in nasmešek, ki ga je nosil, je izgledal prav tako psihopatski, kot napet lok v njegovih rokah.
‘’Kaj za največjega hudiča pa počneš?’’
Stopila je korak vstran in poskrbela, da je njen obraz izgledal tako morilski, kot na bojišču. Tak izraz je mnogo moških že pregnal stran. Upala je, da bo tudi njega.
‘’Čakam, da vzameš lok in bova lahko pričela z vajo. Veš, zame je velik privilegij, da …’’
Ni ga več poslušala. Vse kar je še slišala, so bili nerazločni toni, ki so mu prihajali iz ust. Ni ji bilo dovolj pomembno, da bi ga poslušala. Le redko katera stvar ali človek, ji je bila dovolj pomembna, da bi jo poslušala. Tako je imela lahko ušesa napeta za druge, bolj pomembne stvari.
In ko je zaslišala šumenje v grmovju na obrobju gozda, ko je Ric še vedno govoril neke nesmisle in je pozabila meč v svoji sobi, ni niti dvakrat premislila.
V stotinki sekunde mu je lok iztrgala iz rok, da ni imel niti časa, da bi nasprotoval. Leskovo - kot je ocenila na hiter otip - puščico s kovinsko, zašiljeno konico in fazanovim perjem na koncu, je na slepo izstrelila v robidovje. Za trenutek je šumenje prenehalo in tudi Ric je bil dovolj pameten, da ni spregovoril. Naslednji trenutek pa se je zgodilo tako hitro, da Everly ni mogla niti trzniti z očesom.
Nekaj velikega in kosmatega je skočilo iz skrivališča in jo podrlo na tla. Tehtalo je najbrž na stotine kilogramov, saj jo je skoraj zmečkalo pod svojo težo. Začutila je, da jo bitje cefra in čeprav je takšne bolečine že doživela, je bila ta veliko hujša. Kot, da bi nekaj povečevalo bolečino, jo naredilo neznosnejšo.
*i* Sranje *i* , je zaklela v mislih. *i* Strup *i*. Ostri kremplji so ji prebadali kožo nad prsmi, kot, da bi bitje vedelo, kje ima srce. Kje za vraga je bil njen nož, ko ga je potrebovala?
Obupano je poskusila brcati v pošast, ampak nog ni čutila. Bo res doživela tako nečasten konec? Vedno je pričakovala, da bo padla v vojni, ki jih je bilo, mimogrede, v njihovi deželi preveč.
Zrak ji je zapustil pljuča in zahlastala je za izgubljenim kisikom. Bolečine ni več čutila, ker ji je otrpnilo celotno telo.
Takrat pa se je po jutranjem nebu razlegel švist, ki mu je sledil krik in lomljenje kosti. Bitje na njej je otrpnilo in s težkim pokom priletelo v krvavo travo poleg nje.
Zameglilo se ji je pred očmi in zadnja stvar, ki se je je zavedala, je bil znan obraz, ki je pridušeno klical njeno ime.
~Hej!
Napisala sem nov del in malo je krajši, ampak to sem naredila namenoma. Nekako ni bilo smisla, da bi naredila daljšega, ker bi potem samo zavlačevala :) Upam, da vas ne moti, da bodo deli v tej zgodbi malo krajši (kar pa sicer pomeni, da bodo hitreje prišli novi).
Ve imate kakršnekoli pohvale/mnenja/kritike, jih prosim zapišite pod komentarje, da vem kje se še lahko izboljšam :)
Hvala, da ste prebrali in upam, da vam je bilo vsaj malo všeč <3~
dragon girl
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
nadaljuj! všeč mi je, ker je ta zgodbica nekaj posebnega
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Itak me ne moti da so krajsi deli, čeprav se daljših tudi ne bi branila. Iskreno mi je vseeno, kakor ti paše. A si tudi ti opazila da v prvem delu ljudje vedno na noro komentirajo v novejsih pa skoraj nihce? To je tako ze od pamtiveka. Ne, resno. Spomnim se da so se o tem pritozevali ze na stari spletni strani.
Ampak srj je vseeno. Meni je bil ta del super. Se posebej ta nepricakovani napad. Morda bi lahko ga bolj opisala ampak seveda ne glede na to kaj se je dogajalo ker to definitivno si že prfektno, ampak morda več o tem kaj je zanjo to pomenilo, kako se je počutila itd.
V glavnem komaj cakam naslednji del
P. S. Ze delam na tistem kar sem omenila v tvojem blogu
In pa komaj cakam naslednji del!! :heart_exclamation:
Ampak srj je vseeno. Meni je bil ta del super. Se posebej ta nepricakovani napad. Morda bi lahko ga bolj opisala ampak seveda ne glede na to kaj se je dogajalo ker to definitivno si že prfektno, ampak morda več o tem kaj je zanjo to pomenilo, kako se je počutila itd.
V glavnem komaj cakam naslednji del
P. S. Ze delam na tistem kar sem omenila v tvojem blogu
In pa komaj cakam naslednji del!! :heart_exclamation:
0
PPS= dajes mi motivacijo da bi se jaz kaj začela na pilu pisat 😂 zaenkrat pisem le zase, ampak tako ta pravdvo knjigo kjer so potem tud poglavje dosti daljsa.
PPPS= okej zadnja stvar da ti ne težim ampak sm se šele zdej spomnila: komaj čakam da izvemo zakaj je takšem naslov! Ker zaenkrat se mi sanja ne.
PPPS= okej zadnja stvar da ti ne težim ampak sm se šele zdej spomnila: komaj čakam da izvemo zakaj je takšem naslov! Ker zaenkrat se mi sanja ne.
Joj, ful ti hvala za pohvale!
Veliko mi pomenijo!
Jah, prav imaš, v 1. Delu je lahko neskončno bralcev, potem naprej pa 1 ali 2😂.
Ampak mi je na nek način čisto vseeno, vesela sem, če imam vsaj 1 rednega bralca, ki tudi iskreno pove svoje mnenje.
P.s. Super da že delaš na tem, komaj čakam!
Pps. Ti kar piši, bi zagotovo prebrala ;)
Ppps. Hahaha jaz ne razkrijem prav hitro pomena naslova😂. Še kar nekaj časa bodo stvari skrivnostne, šele potem pa bom omenila zakaj prav tak naslov (zlobno, vem).
Veliko mi pomenijo!
Jah, prav imaš, v 1. Delu je lahko neskončno bralcev, potem naprej pa 1 ali 2😂.
Ampak mi je na nek način čisto vseeno, vesela sem, če imam vsaj 1 rednega bralca, ki tudi iskreno pove svoje mnenje.
P.s. Super da že delaš na tem, komaj čakam!
Pps. Ti kar piši, bi zagotovo prebrala ;)
Ppps. Hahaha jaz ne razkrijem prav hitro pomena naslova😂. Še kar nekaj časa bodo stvari skrivnostne, šele potem pa bom omenila zakaj prav tak naslov (zlobno, vem).
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hojla!
Nič hudega, če je ta del krajši, še vedno sem uživala v njem. Ne morem se spomniti nobene kritike, tako da ti pri tem ne morem biti ravno v pomoč. Že zdaj je zgodba zanimiva, napeta in zelo zabavna, všeč mi je, kako postopoma razkrivaš informacije o glavni junakinji ter opis njenega življenja ne napišeš na enem mestu. Vse kar ti lahko svetujem je, da še naprej nato vztrajaj, ker si na dobri poti, da čez nekaj let postaneš priznana pisateljica.
Prebrala sem tudi tvoj blog in se vidi, da si tukaj ena najboljših ter da imaš veliko izkušenj. Kot si napisala: treba je vaditi in pri tvojem pisanju se še z Lune opazi, da imaš veliko vaje ter piljenja za sabo.
Hitro nov del prosim <333
PS: Hvala za pojasnilo pri prejšnjem delu. :-)
PPS: Izviren naslov, res mi je všeč.
Nič hudega, če je ta del krajši, še vedno sem uživala v njem. Ne morem se spomniti nobene kritike, tako da ti pri tem ne morem biti ravno v pomoč. Že zdaj je zgodba zanimiva, napeta in zelo zabavna, všeč mi je, kako postopoma razkrivaš informacije o glavni junakinji ter opis njenega življenja ne napišeš na enem mestu. Vse kar ti lahko svetujem je, da še naprej nato vztrajaj, ker si na dobri poti, da čez nekaj let postaneš priznana pisateljica.
Prebrala sem tudi tvoj blog in se vidi, da si tukaj ena najboljših ter da imaš veliko izkušenj. Kot si napisala: treba je vaditi in pri tvojem pisanju se še z Lune opazi, da imaš veliko vaje ter piljenja za sabo.
Hitro nov del prosim <333
PS: Hvala za pojasnilo pri prejšnjem delu. :-)
PPS: Izviren naslov, res mi je všeč.
2
Hvala ti!!
Taki komentarčki mi res ogrejejo srce <33
Bom nadaljevala po tej poti in prav imaš ko rečeš, da se opazi, da sem veliko vadila😂. Definitivno, to prikazujejo tudi moje gore nedokončanih zgodb, kjer preprosto ali nisem imela dobro razvite zgodbe ali pa karakterjev :)
Taki komentarčki mi res ogrejejo srce <33
Bom nadaljevala po tej poti in prav imaš ko rečeš, da se opazi, da sem veliko vadila😂. Definitivno, to prikazujejo tudi moje gore nedokončanih zgodb, kjer preprosto ali nisem imela dobro razvite zgodbe ali pa karakterjev :)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
tvoje pisanje je res super! kot prava pravcata fantazijska knjiga! držiš nas tudi v napetosti, kar ni preprosto, vendar bralca potegne k branju kot magnet. skratka, res super, sploh ne vem, kaj naj rečem! :)
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
joj kako lahko pises tako dobre zgodbe!!!! sploh nevem kaj pisati samo ena ogromna pohvala. pri tvojem pisanju se zdi kot da beres kniigo izkusene pisateljice. imas veliko besednega zaklada. tudi obvladas postavljanje vejic ki ga jst res ne znam. tvoja zgodba je res zelooo dobra. komaj cakam na nov del!
Mini :blush:
PS Seveda ne more umreti ze na zacetku zato, ce bi ugibala kdo jo je resil je bil to Ric :wink:.
Mini :blush:
PS Seveda ne more umreti ze na zacetku zato, ce bi ugibala kdo jo je resil je bil to Ric :wink:.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Še en super del super zgodbe!
Če boš tako naprej pisala vse, bomo že vsi navajeni in nam bo zmankalo pohval :)
Itak, kr nadaljuj!! In mene nič ne moti da je del malo krajši!
Super si!
Lola <3
Če boš tako naprej pisala vse, bomo že vsi navajeni in nam bo zmankalo pohval :)
Itak, kr nadaljuj!! In mene nič ne moti da je del malo krajši!
Super si!
Lola <3
0
Moj odgovor:
Nesreča
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Starši
Zdravo! Jaz imam probleme z družino. Če mogoče veste, kako se to lahko spremeni, mi prosim napišite, saj sem že res obupana.
1. Starši me silijo v stvari, ki jih ne želim delat. Zato že nekaj časa razmišljam o pobegu od doma, saj dojemam, da nikoli ne bom imela besede kaj odločiti sama. Kaj mislite?
2. Vse kar je narobe, mislijo, da je moja krivda, zato pogosto dobivam kazni, kot so npr. pripor v sobi, brez telefona ali računalnika za mesec itd. Kako naj dokažem, da nisem kriva?
3. V šoli sem odličnjakinja in zato dobivam same petice. Ampak so starši bolj ponosni na mojega brata, ki ima sicer slabše ocene. Za nagrado ga peljejo v restavracijo, zame se pa ne zmenijo. Kaj naj naredim, da pridobim njihovo pozornost?
Upam, da boste lahko pomagali, saj sem sama že čisto izgubljena. :disappointed:
1. Starši me silijo v stvari, ki jih ne želim delat. Zato že nekaj časa razmišljam o pobegu od doma, saj dojemam, da nikoli ne bom imela besede kaj odločiti sama. Kaj mislite?
2. Vse kar je narobe, mislijo, da je moja krivda, zato pogosto dobivam kazni, kot so npr. pripor v sobi, brez telefona ali računalnika za mesec itd. Kako naj dokažem, da nisem kriva?
3. V šoli sem odličnjakinja in zato dobivam same petice. Ampak so starši bolj ponosni na mojega brata, ki ima sicer slabše ocene. Za nagrado ga peljejo v restavracijo, zame se pa ne zmenijo. Kaj naj naredim, da pridobim njihovo pozornost?
Upam, da boste lahko pomagali, saj sem sama že čisto izgubljena. :disappointed:
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(178)
Srednje.
(132)
Ni mi všeč.
(35)