Pisalnica
EN TEDEN KASNEJE...
Emily, Sam in njun oče so se odpravljali na pogreb mame. Vsi so bili oblečeni v črno in Sam je medtem jokal. Cel teden ni mogel preboleti mamine smrti, kaj šele pozabiti nanjo.
Ko so z avtom končno prispeli, so pozdravili svoje bližnje, Emily in Sam pa sta stekla do starih staršev, staršev od mame, ki sta brazizrazno sedela na klopci in čakala, na pogreb. Sam ju je objel, Emily je pa obstala, ko je zagledala hudo zarezo na roki od dedka.
"Kaj je to, dedi?" je vprašala s tihim in hripavim glasom, saj ni govorila veiko med tem tednom.
"Nič, nič. Mogoče ti potem razložim..." Emily je pokimala, nato pa dedka objela še ona.
"Kje pa imata očija?" je medtem vprašala babica.
"Pogovarja se z drugimi in še nekaj ureja glede pogreba. Drugače pa ne vem."
Končno je bil čas, da v vrsti odnesejo krsto. Emily in njena bližnja družina je bila prva za duhovnikom in tistimi, ki so krsto nosili. Počasi so hodili do groba, in Emily je medtem spustila nekaj solz, prav tako oče in Sam. Še vedno so počasi hodili, Emily je pa začela razmišljati o spominih na mamo, pa čeprav je vedela, da se bo popolnoma zjokala.
*i*Izpadel mi je prvi zob, in mama mi ga je pospravila, da ga vzame zobna miška. Cel čas se je smejala in čakala na miško z mano.*i*
*i*Prvič sem stopila na kolo in mama mi je pomagala, da sem lažje poganjala pedalo. Jaz sem vozila, ona pa je tekla zraven mene in se mi navdušeno smehljala.*i*
*i*Mama me je naučila žvižgati in obe sva proslavljali ta moj napredek z marmornim kolačom. Ves čas sva se smejali in jaz sem kar naprej žvižgala in kazala mami, kakšne nove melodije sem si izmislila. Bila je vesela.*i*
*i*Enkrat, ko sem bila obupana zaradi sošolcev sem se zatekla k mami, ki me je potolažila in mi dala najboljši nasvet na svetu:*i* *i*Tudi če nimaš najboljše prijateljice v šoli, imaš najboljšo prijateljico tudi doma, njej lahko zaupaš vse in se z njo igraš kadarkoli želiš. Kdo misliš, da je to? Z milim glaskom pa sem odgovorila "Ti," in mamo objela.*i*
*i*Obe sva bili zelo srečni. Zelo, srečni.*i*
---------------------------
Tukaj je pa že peti del zgodbe, ker imam končno čas, prišla sem iz morja. Sicer četrtega še niste komentirali, ampak me zgodba vseeno navdušuje, zato jo bom nadaljevala. <3
Lp,
Čudakinja
Emily, Sam in njun oče so se odpravljali na pogreb mame. Vsi so bili oblečeni v črno in Sam je medtem jokal. Cel teden ni mogel preboleti mamine smrti, kaj šele pozabiti nanjo.
Ko so z avtom končno prispeli, so pozdravili svoje bližnje, Emily in Sam pa sta stekla do starih staršev, staršev od mame, ki sta brazizrazno sedela na klopci in čakala, na pogreb. Sam ju je objel, Emily je pa obstala, ko je zagledala hudo zarezo na roki od dedka.
"Kaj je to, dedi?" je vprašala s tihim in hripavim glasom, saj ni govorila veiko med tem tednom.
"Nič, nič. Mogoče ti potem razložim..." Emily je pokimala, nato pa dedka objela še ona.
"Kje pa imata očija?" je medtem vprašala babica.
"Pogovarja se z drugimi in še nekaj ureja glede pogreba. Drugače pa ne vem."
Končno je bil čas, da v vrsti odnesejo krsto. Emily in njena bližnja družina je bila prva za duhovnikom in tistimi, ki so krsto nosili. Počasi so hodili do groba, in Emily je medtem spustila nekaj solz, prav tako oče in Sam. Še vedno so počasi hodili, Emily je pa začela razmišljati o spominih na mamo, pa čeprav je vedela, da se bo popolnoma zjokala.
*i*Izpadel mi je prvi zob, in mama mi ga je pospravila, da ga vzame zobna miška. Cel čas se je smejala in čakala na miško z mano.*i*
*i*Prvič sem stopila na kolo in mama mi je pomagala, da sem lažje poganjala pedalo. Jaz sem vozila, ona pa je tekla zraven mene in se mi navdušeno smehljala.*i*
*i*Mama me je naučila žvižgati in obe sva proslavljali ta moj napredek z marmornim kolačom. Ves čas sva se smejali in jaz sem kar naprej žvižgala in kazala mami, kakšne nove melodije sem si izmislila. Bila je vesela.*i*
*i*Enkrat, ko sem bila obupana zaradi sošolcev sem se zatekla k mami, ki me je potolažila in mi dala najboljši nasvet na svetu:*i* *i*Tudi če nimaš najboljše prijateljice v šoli, imaš najboljšo prijateljico tudi doma, njej lahko zaupaš vse in se z njo igraš kadarkoli želiš. Kdo misliš, da je to? Z milim glaskom pa sem odgovorila "Ti," in mamo objela.*i*
*i*Obe sva bili zelo srečni. Zelo, srečni.*i*
---------------------------
Tukaj je pa že peti del zgodbe, ker imam končno čas, prišla sem iz morja. Sicer četrtega še niste komentirali, ampak me zgodba vseeno navdušuje, zato jo bom nadaljevala. <3
Lp,
Čudakinja
Moj odgovor:
Fun-girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Jaz sem v enega fanta
Hojjjj!
Jaz sem v enega fanta, ki je eno leto starejši. On me ne pozna. Sicer hodi na našo šolo in se ponavadi vidiva. Danes smo imeli plesni dan in smo plesali. In potem smo morali vsi 7.r pokazat ples in jaz sem ga vedno gledala on pa je mene parkrat pogledal. V bistvu sva izpostavila očesni stik. Nekaj dni nazaj, ko smo šli k drugemu predmetu sem se po pomoti zaletela v njega. Jaz sem se mu opravičevala on pa meni vredu je in se mi je nasmehnil. Prosim pomagajte. Kako naj vzpostavim čim boljši stik z njim. Strah me je tudi kaj bi mi na to rekli starši in sošolke.
Hvala za odgovore:innocent:
Jaz sem v enega fanta, ki je eno leto starejši. On me ne pozna. Sicer hodi na našo šolo in se ponavadi vidiva. Danes smo imeli plesni dan in smo plesali. In potem smo morali vsi 7.r pokazat ples in jaz sem ga vedno gledala on pa je mene parkrat pogledal. V bistvu sva izpostavila očesni stik. Nekaj dni nazaj, ko smo šli k drugemu predmetu sem se po pomoti zaletela v njega. Jaz sem se mu opravičevala on pa meni vredu je in se mi je nasmehnil. Prosim pomagajte. Kako naj vzpostavim čim boljši stik z njim. Strah me je tudi kaj bi mi na to rekli starši in sošolke.
Hvala za odgovore:innocent:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
.png "Druščina 5"){kind=small}
