Doma samo na hitro pojem, v posodo si na hitro nalijem mleko in dodam čokoladne kosmiče. Ne preveč zdravo ampak je hitro. Zmečem jih vase in se skoraj zadušim. Ampak kmalu sem že spet na nogah, ko že tečem proti svoji sobi. Hitro odprem svoj račun in Viktorijino zgodbo in zdi se mi, da mi bodo lica pregorela, možgani so mi itak že. Previdno odprem in začnem brati Viktorija je dobro prevzela, čeprav napake. Otročje so: zamenjane črke, nepravilno sklanjanje vse to je vsepovprek, nepravilna raba premega govora in čudni dialogi. Vzdihnem vendar pa zna presneto dobro opisovati. Škoda, da ni pazila na pravopisne napake. Vendar to nima smisla, podroben opis blatne luže ne pomaga, če je pogovor zanič. ,,Kakor, da bi ji bilo vseeno a?'' vzvišeno zamrmra Logan ter nadaljuje: ,, vseeno zate, ki boš to popravljala, vseeno za ocene, vseeno za vtis nate, pravzaprav izredno… nevljudno, brezbrižno!'' To so točke, vredne razmisleka, ampak Viktorijine napake je treba popraviti. Ni čudno, da na spisih dobiva slabe ocene, če pomislim jih tudi Eva, zdaj lahko vidim kam je profesorica ciljala s svojimi besedami. Berem naprej, previdno in natančno, če je kje slučajno skrito sporočilo zame. Kljub temu, da slutim, kaj slutim vem odgovor: ni ga. Ni ga, kje bi pa bil? V tistem natančnem opisu drevesa, neba ali blatne luže. Čaka me težja naloga preveriti, kaj si Viktorija misli o moji zgodbi, posledično meni. Mislim potrudila sem se in, če bo vse zavrnila kot, kdo ve zanič, dolgočasno, brezveze? ,,Potem pomeni, da stvari niti prebrala ni!'' Logan spet sika. Globoko vzdihnem se naslonim nazaj in s tresočo roko odprem dokument. Na moje presenečenje me ne preplavi poplava rdeče. Pravzaprav je redkokdaj sploh kaj popravljeno, dodani so natančni opisi, seveda ampak ostalo je prazno. No ja, bolje kakor sem si mislila, da bo, čakaj tu spodaj, nekaj napisano v drobnem tisku, po hrbtu mi zdrvijo mravljinci. Še preden bi se dobro pomirila preberem: V redi je posebej začetek Cukrarna, ker pišeš kot lektor, tega nisi slišala od mene, čau! Viktoriji se zdi moje pisanje v redu in pišem, kot lektor, je to pohvala ali norčevanje? Logan seveda zagovarja norčevanje, Rozi pa pohvalo. Čutim, da zardevam in spet začnem hoditi po sobi. V redu, torej se sama njej zdim v redu ne? To ni isto, kot odlično ampak neka siva miš, kot jaz je s to oznako lahko presrečna. Viktorija se pač tako izraža, jo opravičujem zato ni nič narobe. ,,Ledeno se izraža, vedno je taka Sweetie, še posebej do tebe!'' Logan zveni utrujeno. Jaz sem utrujena, ampak Viktorija načeloma vsakemu, nameni svojo ledenost celo frendicam, vsaj zadnjič je bilo tako. Saj je res, da je bilo to enkrat ampak vseeno deluje malček oddaljeno. Nekaj je na tem kako hodi in se le nasmiha in v očeh, ki so tople barve ampak zrejo ledeno. Mislim mogoče ima Logan prav ledena je, ampak jaz sem pa dolgočasna. Čeprav to ni nujno slabo, kar se pozornosti tiče. Povprečneži ne izstopajo ampak Viktorija ni povprečna, torej… Zmedena sem, kam sem se pripeljala? Utrujeno se vržem v posteljo in sploh ne opazim, ko mi oči padejo skupaj.
Upam, da vam je bila zgodba všeč. Zahvaljujem se pa Daenerys za lep komentar in predloge za izbolšanje.