Pisalnica
Tišina, ki naju je obdajala me je razburila. Ian se je zaskrbljeno oziral po okolici. Nenadoma je nekaj počilo. Videla sem lahko le belo svetlobo. Da ne bi oslepela sem zatisnila oči in čakala, da bo konec. Nekdo me je grobo porinil v... Morje. V trenutku se se že znašla globoko pod površjem. Nisem si upala odpreti oči. V ušesih mi je še vedno neprijetno piskalo zaradi nenadnega poka. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Sem pomislila. Skrbelo me je za Iana a noge me niso več ubogale. Počasi, čisto počasi sem se spuščala dokler nisem z stopali treščila ob gladino morja. Niti sanjalo se mi ni kako bom prišla na površje nahajala sem se 15 metrov pod površjem in zraka mi je zelo hitro zmanjkovalo.
*****
Ležala sem na nečem toplim in mehkim. Nisem hotela vstati a sem morala. Počasi sem odprla oči. Bila sem premočena do kosti in niti sanjalo se mi ni kje sem. Pred mano se je razprostirala mogočna modrina. Morje. Kar zmrazilo me je, ko sem pomislila, da bi lahko zardi tele na videz prelepe in zaupanja vredne modrine umrla. Pravzaparv... Kako sem preživela? Prepričana sem bila, da je to moj konec. Stala sem na zlato rumenem pesku. Torej to je bil moje prenočišče... Prijetno ampak ne prav čisto... Bila sem sestradana vendar nikjer ni bilo sledu človeka. Nahajala sem se v popolnoma divjem zalivu, ki niti pod razno ni bil blizu taboru.
"Ian!"
Sem obupano zakričala. Nič. V odgovor mi je ena od ptic veselo zapela. Jezno sem udarila ob tla, da se je pesek razpršil v vse smeri. Samo misel, da bi bila kdaj sama me je spravila v grozo a to se je ravno zdaj dogajalo.
Po parih urah smiljenju sami sebi sem se odločila, da nekaj ukrenem zato sem se podala v smer gozda, ki je rasel nekaj metrov stran od peščene plaže. Na enem od grmičkov sem našla nekaj malin in jih požrešno pojedla. Ko sem prišla v notranjost gozda in me je od morja že ločevala razdalja kakšnih dveh kilometrov sem se ustavila in na enem debel dreves opazila... Majhno čisto majhno tablico na kateri je z srebrnimi črkami pisalo:
*i* Portal Vanilijine akademije 1 kilometer *i*
*****
Ležala sem na nečem toplim in mehkim. Nisem hotela vstati a sem morala. Počasi sem odprla oči. Bila sem premočena do kosti in niti sanjalo se mi ni kje sem. Pred mano se je razprostirala mogočna modrina. Morje. Kar zmrazilo me je, ko sem pomislila, da bi lahko zardi tele na videz prelepe in zaupanja vredne modrine umrla. Pravzaparv... Kako sem preživela? Prepričana sem bila, da je to moj konec. Stala sem na zlato rumenem pesku. Torej to je bil moje prenočišče... Prijetno ampak ne prav čisto... Bila sem sestradana vendar nikjer ni bilo sledu človeka. Nahajala sem se v popolnoma divjem zalivu, ki niti pod razno ni bil blizu taboru.
"Ian!"
Sem obupano zakričala. Nič. V odgovor mi je ena od ptic veselo zapela. Jezno sem udarila ob tla, da se je pesek razpršil v vse smeri. Samo misel, da bi bila kdaj sama me je spravila v grozo a to se je ravno zdaj dogajalo.
Po parih urah smiljenju sami sebi sem se odločila, da nekaj ukrenem zato sem se podala v smer gozda, ki je rasel nekaj metrov stran od peščene plaže. Na enem od grmičkov sem našla nekaj malin in jih požrešno pojedla. Ko sem prišla v notranjost gozda in me je od morja že ločevala razdalja kakšnih dveh kilometrov sem se ustavila in na enem debel dreves opazila... Majhno čisto majhno tablico na kateri je z srebrnimi črkami pisalo:
*i* Portal Vanilijine akademije 1 kilometer *i*
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ohhh komi čakam, da vidim kaka bo vanilijina akademija... Drugače pa ful čudn kaj se je zgodilo. Par ur se je smilila sama sebi, jaz tega nikoli ne bi mogla:joy::joy::joy:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Bravo! Zelo mi je všeč tvoja zgodba
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
woww res fuul dobra zgdoba,vs eja tako napeto. me res zanima kaj se je zgodilo z Ianom
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ojlaaaa! samo zanima me ali je vam uredu da tako pozno objavim naslednji del?:sparkling_heart:
uzivajte
vasa Roxy. E:kissing_heart:
uzivajte
vasa Roxy. E:kissing_heart:
1
Moj odgovor:
depresivnanapol
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
čisto sem obupana, preveč si jemljem stvari k sebi
Hej!
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
nemorm nc druzgq rec:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::tired_face::tired_face::tired