Tišina, ki naju je obdajala me je razburila. Ian se je zaskrbljeno oziral po okolici. Nenadoma je nekaj počilo. Videla sem lahko le belo svetlobo. Da ne bi oslepela sem zatisnila oči in čakala, da bo konec. Nekdo me je grobo porinil v... Morje. V trenutku se se že znašla globoko pod površjem. Nisem si upala odpreti oči. V ušesih mi je še vedno neprijetno piskalo zaradi nenadnega poka. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Sem pomislila. Skrbelo me je za Iana a noge me niso več ubogale. Počasi, čisto počasi sem se spuščala dokler nisem z stopali treščila ob gladino morja. Niti sanjalo se mi ni kako bom prišla na površje nahajala sem se 15 metrov pod površjem in zraka mi je zelo hitro zmanjkovalo.
*****
Ležala sem na nečem toplim in mehkim. Nisem hotela vstati a sem morala. Počasi sem odprla oči. Bila sem premočena do kosti in niti sanjalo se mi ni kje sem. Pred mano se je razprostirala mogočna modrina. Morje. Kar zmrazilo me je, ko sem pomislila, da bi lahko zardi tele na videz prelepe in zaupanja vredne modrine umrla. Pravzaparv... Kako sem preživela? Prepričana sem bila, da je to moj konec. Stala sem na zlato rumenem pesku. Torej to je bil moje prenočišče... Prijetno ampak ne prav čisto... Bila sem sestradana vendar nikjer ni bilo sledu človeka. Nahajala sem se v popolnoma divjem zalivu, ki niti pod razno ni bil blizu taboru.
"Ian!"
Sem obupano zakričala. Nič. V odgovor mi je ena od ptic veselo zapela. Jezno sem udarila ob tla, da se je pesek razpršil v vse smeri. Samo misel, da bi bila kdaj sama me je spravila v grozo a to se je ravno zdaj dogajalo.
Po parih urah smiljenju sami sebi sem se odločila, da nekaj ukrenem zato sem se podala v smer gozda, ki je rasel nekaj metrov stran od peščene plaže. Na enem od grmičkov sem našla nekaj malin in jih požrešno pojedla. Ko sem prišla v notranjost gozda in me je od morja že ločevala razdalja kakšnih dveh kilometrov sem se ustavila in na enem debel dreves opazila... Majhno čisto majhno tablico na kateri je z srebrnimi črkami pisalo:
*i* Portal Vanilijine akademije 1 kilometer *i*
*****
Ležala sem na nečem toplim in mehkim. Nisem hotela vstati a sem morala. Počasi sem odprla oči. Bila sem premočena do kosti in niti sanjalo se mi ni kje sem. Pred mano se je razprostirala mogočna modrina. Morje. Kar zmrazilo me je, ko sem pomislila, da bi lahko zardi tele na videz prelepe in zaupanja vredne modrine umrla. Pravzaparv... Kako sem preživela? Prepričana sem bila, da je to moj konec. Stala sem na zlato rumenem pesku. Torej to je bil moje prenočišče... Prijetno ampak ne prav čisto... Bila sem sestradana vendar nikjer ni bilo sledu človeka. Nahajala sem se v popolnoma divjem zalivu, ki niti pod razno ni bil blizu taboru.
"Ian!"
Sem obupano zakričala. Nič. V odgovor mi je ena od ptic veselo zapela. Jezno sem udarila ob tla, da se je pesek razpršil v vse smeri. Samo misel, da bi bila kdaj sama me je spravila v grozo a to se je ravno zdaj dogajalo.
Po parih urah smiljenju sami sebi sem se odločila, da nekaj ukrenem zato sem se podala v smer gozda, ki je rasel nekaj metrov stran od peščene plaže. Na enem od grmičkov sem našla nekaj malin in jih požrešno pojedla. Ko sem prišla v notranjost gozda in me je od morja že ločevala razdalja kakšnih dveh kilometrov sem se ustavila in na enem debel dreves opazila... Majhno čisto majhno tablico na kateri je z srebrnimi črkami pisalo:
*i* Portal Vanilijine akademije 1 kilometer *i*
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Bravo! Zelo mi je všeč tvoja zgodba
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
woww res fuul dobra zgdoba,vs eja tako napeto. me res zanima kaj se je zgodilo z Ianom
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ojlaaaa! samo zanima me ali je vam uredu da tako pozno objavim naslednji del?:sparkling_heart:
uzivajte
vasa Roxy. E:kissing_heart:
uzivajte
vasa Roxy. E:kissing_heart:
1
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(15)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(7)
Šport me na sploh ne zanima.
(10)






Pisalnica