Hej! Objavljam 3. del zgodbe :) Upam, da vam bo všeč. Na začetku je v prvem odstavku konec 2. dela.
Lp, Catbook
Morala sem končati. Dovolj mi je zvišal ego. Klara je takoj začela: » VSE povej, ČISTO VSE!!« Po mojih obrazložitvah je začela govoriti Karolina: »Sem vedela, sem vedela! O tem so že ptički čivkali« »Če si pozabila, Karolina, imam tudi jaz moč pogovora z živalmi in ne, nič niso čivkali o tem,« sem jo opomnila. »Uh, saj res!« je pritrdila Karolina. »Kaj boš zdaj storila?« je zanimalo Klaro. »Mogoče mu bom povedala vse,« sem dejala. »Si ti normalna??!! Tudi te vampirske reči??!!« »Ne. Glede čustev, ti buča,« sem jo pomirila. Klara je začela: »Kaj, če bi, kaj, če bi«...
... bi mi dovolila, da se teleportiram k njemu domov, ga ugrabim, pripeljem k tebi domov in ga prisilim, da vse pove?« »Ne dramatiziraj. Edino, kar lahko naredita je, da pripravita čisto človeški zmenek. Brez vajnih čudnih Ela in Kristjan stvari. Bo šlo?« sem odgovorila na nič kaj primerno vprašanje. Karolina pa je bila precej radovedna: »Ja, ok, samo.... Ali ga boš sama povabila na zmenek?« Preden bi Klara spet dobila kakšne ideje sem dejala: »Ubistvu ja. Sem srečna, da sem vampirka in pri tem ne bom rdeča kot paradižnik. Povabila ga bom normalno, človeško in ne na naš način.« Tedaj pa kar naenkrat... PREBLISK!!! Brez skrbi... nič groznega se ni zgodilo, ampak to se zgodi vsakič, ko me moja moč pogleda v prihodnost opomni, da se bo zgodilo nekaj groznega, če ne ukrepam. Še vedno smo bile tukaj jaz, Klara in Karolina. Če bi bil to video, bi predvajali dramatično glasbo. Kristjan je hodil proti nam, a ga nobena ni opazila, ker je Klara začela kričati: »Si predstavljaš, da bi ga povabila takole: Ej, a bi šel z mano na zmenek.... Kristjan?!! KRISTJANNNN?!?!« In takrat pride tja in reče: »Ja?«.... KATASTROFA!!!!!.... Vračanje v realnost.... O NEEEE!!! Klara je že odprla usta in začela svoj dramatičen »Si predstavljaš.....« Huh.... pravočasno sem jo utišala. Pomežiknila sem jima. V tistem trenutku pa je do mene že stopil Kristjan. Začel je precej prestrašeno, kar zanj ni bilo običajno: »Hej... Kako si?« V njegovih mislih sem prebrala da obupuje in, da želi stran, zato sem morala hitro začeti govorit: »Hej! Super, ti?« Zanalašč sem besede povlekla tako na dolgo, da je lahko razbral, da se želim z njim pogovarjat- saj veš, »sramežljiva punca«. Ugotovila sem, da ni vedel, kaj bi rekel, zato sem nadaljevala v nič več »sramežljiva punca« stilu: »Kako to, da si prišel sem?« »Hmm... mmmm... hm...,« je bilo edino, kar je izustil- namreč videla sem (opazila bi tudi, če ne bi bila vampirka), da ne želi povedati tega, zaradi česar je dejansko prišel. Zato sem poskušala omiliti zadevo: »Eh, pozabi. No, ubistvu dobro, da si prišel, ker ti imam tudi jaz nekaj za povedat...« Ko je že zavzeto poslušal, so ga poklicali njegovi prijatelji. »Oprosti, moral bom iti,« je kar žalostno dejal. Jaz pa nisem pustila, da bi se trenutek uničil: »Ej, počakaj! Ali lahko prideš danes v park ob šestih popoldan?« Zaiskrile so se mu njegove modre oči in odgovoril je: »Z veseljem!« mislil pa si je še »Ko bi le vedela, da si punca mojih sanj...« Ok, ja, priznam, to je bilo zelo »pocukrano«, ampak, če je »pocukrana« moja simpatija, se strinjam (drugače ne maram pocukranosti :) ) Odšel je z nasmeškom v obrazu, kot v romantičnem filmu. Ampak ne vem, če bo zmenek potekal enako... Pustila se bom presenetiti!
Upam, da vam je bil del všeč:)
Lp, Catbook
Lp, Catbook
Morala sem končati. Dovolj mi je zvišal ego. Klara je takoj začela: » VSE povej, ČISTO VSE!!« Po mojih obrazložitvah je začela govoriti Karolina: »Sem vedela, sem vedela! O tem so že ptički čivkali« »Če si pozabila, Karolina, imam tudi jaz moč pogovora z živalmi in ne, nič niso čivkali o tem,« sem jo opomnila. »Uh, saj res!« je pritrdila Karolina. »Kaj boš zdaj storila?« je zanimalo Klaro. »Mogoče mu bom povedala vse,« sem dejala. »Si ti normalna??!! Tudi te vampirske reči??!!« »Ne. Glede čustev, ti buča,« sem jo pomirila. Klara je začela: »Kaj, če bi, kaj, če bi«...
... bi mi dovolila, da se teleportiram k njemu domov, ga ugrabim, pripeljem k tebi domov in ga prisilim, da vse pove?« »Ne dramatiziraj. Edino, kar lahko naredita je, da pripravita čisto človeški zmenek. Brez vajnih čudnih Ela in Kristjan stvari. Bo šlo?« sem odgovorila na nič kaj primerno vprašanje. Karolina pa je bila precej radovedna: »Ja, ok, samo.... Ali ga boš sama povabila na zmenek?« Preden bi Klara spet dobila kakšne ideje sem dejala: »Ubistvu ja. Sem srečna, da sem vampirka in pri tem ne bom rdeča kot paradižnik. Povabila ga bom normalno, človeško in ne na naš način.« Tedaj pa kar naenkrat... PREBLISK!!! Brez skrbi... nič groznega se ni zgodilo, ampak to se zgodi vsakič, ko me moja moč pogleda v prihodnost opomni, da se bo zgodilo nekaj groznega, če ne ukrepam. Še vedno smo bile tukaj jaz, Klara in Karolina. Če bi bil to video, bi predvajali dramatično glasbo. Kristjan je hodil proti nam, a ga nobena ni opazila, ker je Klara začela kričati: »Si predstavljaš, da bi ga povabila takole: Ej, a bi šel z mano na zmenek.... Kristjan?!! KRISTJANNNN?!?!« In takrat pride tja in reče: »Ja?«.... KATASTROFA!!!!!.... Vračanje v realnost.... O NEEEE!!! Klara je že odprla usta in začela svoj dramatičen »Si predstavljaš.....« Huh.... pravočasno sem jo utišala. Pomežiknila sem jima. V tistem trenutku pa je do mene že stopil Kristjan. Začel je precej prestrašeno, kar zanj ni bilo običajno: »Hej... Kako si?« V njegovih mislih sem prebrala da obupuje in, da želi stran, zato sem morala hitro začeti govorit: »Hej! Super, ti?« Zanalašč sem besede povlekla tako na dolgo, da je lahko razbral, da se želim z njim pogovarjat- saj veš, »sramežljiva punca«. Ugotovila sem, da ni vedel, kaj bi rekel, zato sem nadaljevala v nič več »sramežljiva punca« stilu: »Kako to, da si prišel sem?« »Hmm... mmmm... hm...,« je bilo edino, kar je izustil- namreč videla sem (opazila bi tudi, če ne bi bila vampirka), da ne želi povedati tega, zaradi česar je dejansko prišel. Zato sem poskušala omiliti zadevo: »Eh, pozabi. No, ubistvu dobro, da si prišel, ker ti imam tudi jaz nekaj za povedat...« Ko je že zavzeto poslušal, so ga poklicali njegovi prijatelji. »Oprosti, moral bom iti,« je kar žalostno dejal. Jaz pa nisem pustila, da bi se trenutek uničil: »Ej, počakaj! Ali lahko prideš danes v park ob šestih popoldan?« Zaiskrile so se mu njegove modre oči in odgovoril je: »Z veseljem!« mislil pa si je še »Ko bi le vedela, da si punca mojih sanj...« Ok, ja, priznam, to je bilo zelo »pocukrano«, ampak, če je »pocukrana« moja simpatija, se strinjam (drugače ne maram pocukranosti :) ) Odšel je z nasmeškom v obrazu, kot v romantičnem filmu. Ampak ne vem, če bo zmenek potekal enako... Pustila se bom presenetiti!
Upam, da vam je bil del všeč:)
Lp, Catbook
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
odličen je bil! ;)
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omg!!! super jeeee!!!! hocem nov del!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Juhej! Tako maprej!
L.p. Struna
L.p. Struna
1
Struna
Moj odgovor:
depresivnanapol
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
čisto sem obupana, preveč si jemljem stvari k sebi
Hej!
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
nemorm nc druzgq rec:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::tired_face::tired_face::tired