Danes sem imela še izbirni predmet in imeli smo popoldansko delo, zato bom doma šele okoli sedmih. *i*Šele.*i*
Danes smo kuhali in neizmerno sem uživala. Sprostila sem se v glasbi, ki smo jo imeli za ozadje, ter kuhala.
Ko smo imeli konec, sem sam zavila iz učilnice in do omaric.
Odpravila sem se domov in si sproti mrmrala pesem.
Zavila sem na dvorišče pred mojo hišo in hotela odpreti vrata. Zaklenjeno. V torbi sem iskala ključ, vendar ga nisem našla.
*i*Šit. Pozabila sem ključ,*i* sem si rekla.
Usedem se na stopnice in odprem zvezek.
Ura je devet. Že dve uri čakam pred hišo. Naredila sem nalogo, se učila, zdaj pa le še brskam po telefonu. Je že tema in mraz, zato zmrzujem.
22.00. Očeta še vedno ni.
Naposled se le odločim, da grem do mesta in ga poiščem.
Hodila sem in hodila, dokler nisem prišla do najbolj mračnega dela poti.
Ustavila sem se in razmišljala, ali naj grem tja ali ne. Usedla sem se na zid in čakala in premišljevala.
*b*Oliver*b*
Bil sem v mestu. Z Jackom in Samom. Šli smo na nek festival, ki je danes v mestu.
Ura je 22.30. Počasi bom mogel iti. Mami mi je rekla, naj bom doma najkasneje ob 23.30.
Hrupna glasba mi odzvanja v ušesih in moram se zadreti, da me drugi slišijo.
»A bomo počasi šli?«
»Stari, šele pol enajstih je! Nikamor se nam ne mudi!« je zaklical Jack.
»A lahko zdaj gremo?« sem silil.
»Ne, ostanimo še petnajst minut, potem pa gremo!«
»Ok!« sem zaklical nazaj.
*i*Pet minut, deset minut, petnajst minut…*i*
»Gremo!« rečem Jacku.
»Samo še petnajst minut!« mi zakliče nazaj.
»Ok, potem pa res gremo!«
*i*...minilo je še petnajst minut…*i*
»Jack, gremo!«
»Stari, ne mudi se! Ostanimo še malo!«
Imel sem ga dovolj. Neopazno sem se splazil iz množice in zajahal svoj motor.
Obožujem ta občutek, ko mi veter mrši lase.
*b*Elli*b*
Po pol ure čakanja sem zagledala temačno postavo, ki se mi je približevala.
Vijugala je po cesti. *i*Oče.*i*
Počasi je prišel do mene.
»Živjo oči,« sem rekla tiho in prestrašeno.
»Elli. Kaj počneš tukaj?« me je vprašal s hripavim glasom.
»Emmm… pozabila sem ključe. Bi mi jih lahko prosim dal, ker mora Aris na sprehod.«
»Ga še nisi peljala na sprehod?! Elli, naredila si veliko napako,« je zarenčal.
»O-op-prost-ti, pozabila sem ključ-če dom-ma. To se ne bo več zg-god-dil-lo,« sem zajecljala in pogledala v tla.
Stopil je proti meni in mi prisolil klofuto. Že spet.
»Oprosti, oči. Res oprosti.«
»Kaj oprosti, a?! Pes že cel dan *i*trpi*i* zaradi tvoje neprevidnosti, ker si pozabila ključe!« še enkrat me je udaril.
Moj oče je res ljubitelj živali, četudi je večino časa pijan.
Brcnil me je v trebuh. Žgoča bolečina mi je omamila telo in malo je manjkalo, pa bi padla po tleh. Sopihala sem in komaj sem prišla do sape, me je že močno udaril po nogi. Začela sem jokati. Njegovi udarci so res boleli.
»Nehaj! Prosim te, nehaj!« sem hlipala obupano.
Nato pa je ob moj hrbet zabrisal steklenico s pivom. Vzelo mi je dih in padla sem po tleh. Začutila sem toplo kri, ki mi teče po hrbtu. Oče me je še enkrat brcnil v trebuh in zvila sem se v dve gubi.
*i*Resnično sem ga razjezila, čeprav nisem naredila nič narobe.*i*
*b*Oliver*b*
Peljal sem se po cesti. Hiše so drvele mimo mene.
Nato pa sem zaslišal jok in hlipanje za vogalom. Upočasnil sem motor.
»Nehaj! Prosim te, nehaj!« je rekla neka punca.
*i*Neka punca.*i*
*i*Ta*i* glas bi prepoznal *i*povsod*i*.
*i**b*Elli.*b**i*
__________________________________
Bahaha zgodba se počasi končujeee<3333
Love yall<3333
Danes smo kuhali in neizmerno sem uživala. Sprostila sem se v glasbi, ki smo jo imeli za ozadje, ter kuhala.
Ko smo imeli konec, sem sam zavila iz učilnice in do omaric.
Odpravila sem se domov in si sproti mrmrala pesem.
Zavila sem na dvorišče pred mojo hišo in hotela odpreti vrata. Zaklenjeno. V torbi sem iskala ključ, vendar ga nisem našla.
*i*Šit. Pozabila sem ključ,*i* sem si rekla.
Usedem se na stopnice in odprem zvezek.
Ura je devet. Že dve uri čakam pred hišo. Naredila sem nalogo, se učila, zdaj pa le še brskam po telefonu. Je že tema in mraz, zato zmrzujem.
22.00. Očeta še vedno ni.
Naposled se le odločim, da grem do mesta in ga poiščem.
Hodila sem in hodila, dokler nisem prišla do najbolj mračnega dela poti.
Ustavila sem se in razmišljala, ali naj grem tja ali ne. Usedla sem se na zid in čakala in premišljevala.
*b*Oliver*b*
Bil sem v mestu. Z Jackom in Samom. Šli smo na nek festival, ki je danes v mestu.
Ura je 22.30. Počasi bom mogel iti. Mami mi je rekla, naj bom doma najkasneje ob 23.30.
Hrupna glasba mi odzvanja v ušesih in moram se zadreti, da me drugi slišijo.
»A bomo počasi šli?«
»Stari, šele pol enajstih je! Nikamor se nam ne mudi!« je zaklical Jack.
»A lahko zdaj gremo?« sem silil.
»Ne, ostanimo še petnajst minut, potem pa gremo!«
»Ok!« sem zaklical nazaj.
*i*Pet minut, deset minut, petnajst minut…*i*
»Gremo!« rečem Jacku.
»Samo še petnajst minut!« mi zakliče nazaj.
»Ok, potem pa res gremo!«
*i*...minilo je še petnajst minut…*i*
»Jack, gremo!«
»Stari, ne mudi se! Ostanimo še malo!«
Imel sem ga dovolj. Neopazno sem se splazil iz množice in zajahal svoj motor.
Obožujem ta občutek, ko mi veter mrši lase.
*b*Elli*b*
Po pol ure čakanja sem zagledala temačno postavo, ki se mi je približevala.
Vijugala je po cesti. *i*Oče.*i*
Počasi je prišel do mene.
»Živjo oči,« sem rekla tiho in prestrašeno.
»Elli. Kaj počneš tukaj?« me je vprašal s hripavim glasom.
»Emmm… pozabila sem ključe. Bi mi jih lahko prosim dal, ker mora Aris na sprehod.«
»Ga še nisi peljala na sprehod?! Elli, naredila si veliko napako,« je zarenčal.
»O-op-prost-ti, pozabila sem ključ-če dom-ma. To se ne bo več zg-god-dil-lo,« sem zajecljala in pogledala v tla.
Stopil je proti meni in mi prisolil klofuto. Že spet.
»Oprosti, oči. Res oprosti.«
»Kaj oprosti, a?! Pes že cel dan *i*trpi*i* zaradi tvoje neprevidnosti, ker si pozabila ključe!« še enkrat me je udaril.
Moj oče je res ljubitelj živali, četudi je večino časa pijan.
Brcnil me je v trebuh. Žgoča bolečina mi je omamila telo in malo je manjkalo, pa bi padla po tleh. Sopihala sem in komaj sem prišla do sape, me je že močno udaril po nogi. Začela sem jokati. Njegovi udarci so res boleli.
»Nehaj! Prosim te, nehaj!« sem hlipala obupano.
Nato pa je ob moj hrbet zabrisal steklenico s pivom. Vzelo mi je dih in padla sem po tleh. Začutila sem toplo kri, ki mi teče po hrbtu. Oče me je še enkrat brcnil v trebuh in zvila sem se v dve gubi.
*i*Resnično sem ga razjezila, čeprav nisem naredila nič narobe.*i*
*b*Oliver*b*
Peljal sem se po cesti. Hiše so drvele mimo mene.
Nato pa sem zaslišal jok in hlipanje za vogalom. Upočasnil sem motor.
»Nehaj! Prosim te, nehaj!« je rekla neka punca.
*i*Neka punca.*i*
*i*Ta*i* glas bi prepoznal *i*povsod*i*.
*i**b*Elli.*b**i*
__________________________________
Bahaha zgodba se počasi končujeee<3333
Love yall<3333
Odgovori:
Moj odgovor:
lll
potrebuje pomoč ali nasvet v






Zgodba o prijateljstvu