23. 6. 2025
“Sara! Zbudi se že! Zamudili bomo let!” Pomela sem si oči in se zagledala v strop. Zakaj za vraga se moramo seliti? “Pohiti že Sara! Ker tako zavlačuješ, ne boš mogla imeti zajtrka!” je vpila mama. Jaz pa sem zazehala in su oblekla prvi top in prve kratke hlače, ki sem jih našla. Res se mi ni ljubilo ob sedmih zjutraj iskati obleke po kovčku.
“S imam vplasanje,” je rekla Neja in me pogledala.
“Ne vidiš, da nimam časa?!” sem razdraženo rekla in si začela obuvati nogavice.
“Sara, odšli bomo brez tebe!” je zaklicala mami iz spodnjega nadstropja.
“Tudi prav!” sem zaklicala in vzela krtačo, da bi si počesala lase.
“Ne bodi otročja,” je vzkliknila in zavzdihnila. “Sara! Sara? Saj nisi šla nazaj spat, ane?”
“Oh, mami! si lahko na miru namažem lipglos?!” sem vzkliknila in naredila še zadnji premaz ter se posvetila maskari.
“Sala to je les pomembno,” je rekla Neja. Zavila sem z očmi in skoraj razmazala maskaro.
“Kaj pa je tako pomembno?” sem vprašala že mirneje.
“Ne vem katelo iglaco molam izblati. Naj Pikapolono ali Maljetko?” je vprašala in si nadela enega tistih njunih nadležnih pogledov. Zazrla sem se vanjo, ki je imela črne lase ravno take kot jaz in zelene oči. Jaz sem imela malo bolj smaragdne, vendar sva si bili vseeno zelo podobni.
“Ne vem. Zakaj ne vprašaš Teje?” sem vprašala in končala z ličenjem. Neja je vmes že stekla po stopnicah dol.
“Zakaj je pred našo hišo toliko osemnajstletnikov?” se je pritoževala mami in hodila gor in dol.
“Sandra, ne razburjaj se,” je vzkliknila teta Mirza, ki je imela češnjeve lase in je bila res zelo visoka. Šla sem ven in pred vrati zagledala vse svoje prijatelje.
“Kaj pa vi tu?” sem nejeverno vprašala.
“Posloviti smo se prišli v slogu,” je rekla Lara in lopnila opičnjaka, ki je želel odtrgati mamino najljubšo vrtnico.
“In prvi bom jaz,” je rekel Erazem.
“Niti pod razno,” je rekla Lara in šele zdaj sem videla njene velike podočnjake. “Celo noč sem bila na kliniki in res te ne mislim čakati.” Prišla je do mene in me objela.
“Da me ne zamenjaš,” sem rekla in povohala njene blond lase.
“Se hecaš? Da ne bi ti mene,” mi je odvrnila in se umaknila. Naslednja je bila Nika.
“Čav S. Pa poročaj mi o luškanih tipčkih,” je rekla in me objela.
“Hej!” je rekel ljubosumno Erazem.
“Pa ne zanjo! Zame!” je vzkliknila Nika in Tina je zavila z očmi.
“Itak,” sem rekla in si obrisala solze. Objela sem še Tino in Majo, ter se od vsake posebej poslovila. Ko sem prišla do Nika sva si segla v roke.
“Objemita se. Ampak samo tokrat! Bom pogledal stran!” je vzkliknil Erazem in nerodno sva se z Nikom objela. Ko sva se odtrgala drug od drugega je prišla Saša in me objela.
“Hvala za uničeno osnovko in gimnazijo,” sem rekla sarkastično.
“Ni problema,” je rekla in se odlepila od mene. Takrat je prišel na vrsto Erazem. Dvignil me je v naročje in me strastno poljubil.
“Gremo Sara, gremo!” je zaklicala mam in z Erazmom sva se ločila. Sedla sem na zadnji sedež na levi in mahala prijateljem. Vsi so si brisali solze.
“Še Amadeja pokličem in imamo vse urejeno,” je rekel oči, ko smo bili en kilometer stran od Pirana. Nastavila sem si Nino Pušlar.
“Tam je ura enajst zvečer,” sem rekla in si nadela slušalke.
“Ne pametuj,” me je zavrnil oče.
“Tudi prav” sem rekla in prestavila na najvišjo glasnost. Dvojčici sta spali, jaz pa sem se naslanjala na okensko steklo in gledala morje, ki je hitro izginjalo.

Ko smo okoli devetih zjutraj prispeli na letališče v Rim, sem si snela slušalke. Vstala sem in stopila v vrsto. Neka gospa v dolgi obleki in ognjeno rdečimi lasmi je stala v vrsti.
“Zoey ne govori grdi čez Cat, veš, da je trenutno v zvezi s tvojim fantom,” je rekla gospa v angleščini. “Chloe prosim te zadrži sestro. Čez nekaj ur bom že v Los Angelesu.”
“Mami v kater del Kalifornije gremo?” sem vprašala.
“V Los Angeles, zakaj?” me je vprašala.
“Nič, kar tako,” sem se zlagala in poslušala gospo.
“Zoey ne! Ne boš se pobarvala! Si že pastelno modra, kaj bi še rada?! Ja vem, da se to barvo, da sprati. Konec koncev pa kaj delaš v frizerskem salonu ob enajstih zvečer?! Takoj pojdi spat! Konec debate! Liam spravi sestri spat! Tudi ti pojdi spat!” je rekla gospa in prekinila.

Ko sem sedela na svojem sedežu na letalu, sem med letom spremljala otroke, ki so tekali po letalu in so ji h skušali ujeti, pomočnik pilota, stevardese in njihove mame. Sredi leta se je zraven mene usedla tista gospa od prej.
“Lahko sedem?” je vprašala v polomljeni italijanščini. Pokimala sem. V tistem ji je zvonil telefon. “Zoey kaj delaš ob enih zjutraj pokonci?!” Obrnila se je k meni. “Bi se lahko ti pogovarjala z mojo hčerko, medtem ko bom jaz naa stranišču?”
“Lahko. In z menoj lahko govorite tudi angleško, če želite,” sem rekla v polomljeni angleščini. Res upam, da spoznam to Zoey.
“Mami?” se je slišalo izza druge strani telefona.
“Hej,” sem rekla počasi.
“Si ukradla moji mami telefon?” je vprašala.
“Ne, ona mi ga je dala,” sem rekla.
“Zakaj?”
“Ker je morala na stranišče. In verjetno se ji ni dalo ubadati s tabo.” Zakaj sem to rekla. Preden bi lahko karkoli rekla, me je dekle prehitelo.
“Verjetno res. Daj kaj povej o sebi!” Tako sva se začeli pogovarjati in najpomembnejša stvar, ki sem jo izvedela je bila ta, da je ta punca res zgovorna. Še preden mi je dokončno objasnila kako se je na eni zabavi zalizala z nekim fantom, je prišla njena mami. Vzela je telefon in se mi prijazno nasmehnila.
“Zdaj pa spat Zoey,” je rekla njena mama in prekinila. Zleknila se je na stol in v roku petnajstih minut zaspala.

Ko sem čez petnajst minut zaslišala tiho smrčanje, sem iz žepa njenega plašča vzela telefon. V imeniku sem poiskala Zoey in si prepisala njeno številko. Potem sem telefon tiho spravila nazaj v žep.

Ko smo prispeli na letališče, je že stal visok tip, ki je bil precej suhljat in kosmat.
“Hej Sandra,” je pozdravil mami in jo objel.
“Živijo Amadej,” je rekla in ga na hitro objela.
“Koliko časa se že nisva videla?”
“20 let.”
“Kdo so to?”
“Tole je moj mož Peter,” je rekla mami in pokazala na očeta. “Tole je Sara,” pokazala je name, jaz pa sem ga nezaupljivo premerila. “In dvojčici Teja in Neja.” Pokazala je na dvojčici, ki sta že spali v belem BMW. “Tole je Vaš stric Amadej.”










No tole je nova sezona. Tejle liki, ki imajo imena bodo še nekajkrat omenjena. Tole je tudi druga sezona moje zgodbe. Če kdo želi biti Fen ali, da ga obveščam, naj napiše.
Lysm
Heart