Zgodba o prijateljstvu
Ahah ta del me spomn na to pesem (ful je stara ampak ena mojih fav): https://www.youtube.com/watch?v=1UntuPVcvd0&list=RD1UntuPVcvd0&start_radio=1
___________
*modra*Pandora*modra*
"Pandora."
"Ja?"
"Rada bi se pogovorila s tabo."
Usedem se v postelji in se zazrem v mami. Sede na tla poleg moje postelje.
"Dori, zadnje čase izgledaš... grozno. Po cele dneve ležiš v postelji in buljiš v strop, nič ne ješ, ne učiš se, že nekajkrat nisi hotela na balet... veš, razmišljala sem, da bi šli mogoče k psihologu." Poboža me po kolenu.
Zdaj me kar vrže pokonci. "Kaj!? Zakaj!?"
"Zdi se mi, da si mogoče depresivna," previdno reče mami.
"Nisem," se uprem. "Utrujena sem."
"Od? Celodnevnega ležanja na postelji?"
"Jep."
"Pa koga misliš, da slepiš?"
Želim nekaj reči nazaj, ampak se odločim, da je morda bolj modro, če ostanem tiho.
"Šli bova," namesto mene odloči mami.
"O, ne, pa ne bova," prekrižam roke na prsih.
"Potem mi pa povej, kaj se dogaja," zahteva mami.
Naj ji bo.
"Z Iskro, Auroro in Roux smo se skregale."
"Se mi je zdelo, da je kaj takega."
"Okej. A lahko ne greva k psihologu?"
"Bova videli, miška. Če boš še naprej kazala znake depresije, potem bova morali iti."
"Ne zares."
Mami vzdihne.
"Na baletu nimaš nobenih prijateljic?"
"Ne. Saj veš. Od druge najmlajše punce v skupini sem štiri leta mlajša, baje sem najboljša, trener pravi, da so vse ljubosumne name. Nobena se niti pogovarja ne z mano."
"Zakaj se pa ne bi v šoli začela pogovarjati s kakšno iz paralelke? Recimo tisto Elin, ki ti je takrat posodila zvezke?"
"Mama..."
"Bi se vpisala na kakšno obšolsko. dejavnost?"
"Ne, mami, poslušaj..."
"Ne, ej, spomnila sem se. Moja sodelavka ima hčer, ki tudi pleše, sicer jazz balet, mislim, da ji je ime Lea? Ali pa Tea? Lahko ju kdaj pova-"
"MAMA!" vzrojim. "LAHKO POSLUŠAŠ!?"
"Ja, miška," mehko odgovori.
Zdaj ne morem več govoriti, ne vem, kako naj povem, ne morem več zadržati solz. Tečejo mi po licih, nosu, bradi, kapljajo na posteljo. Sunkovito vstanem in se poženem iz sobe, na hodnik, ven, v dež. Ne vem, kam grem, a nazadnje se znajdem sredi parka.
Pogledam navzgor. Nebo kot moje razpoloženje. Dežne kaplje se mi bližajo, vsaka posebej, se ustavljajo v mojih zlepljenih trepalnicah in se mešajo z mojimi solzami.
"Nočem novih prijateljic, mami," zašepetam v tišino. "Hočem stare nazaj."
___________
*modra*Pandora*modra*
"Pandora."
"Ja?"
"Rada bi se pogovorila s tabo."
Usedem se v postelji in se zazrem v mami. Sede na tla poleg moje postelje.
"Dori, zadnje čase izgledaš... grozno. Po cele dneve ležiš v postelji in buljiš v strop, nič ne ješ, ne učiš se, že nekajkrat nisi hotela na balet... veš, razmišljala sem, da bi šli mogoče k psihologu." Poboža me po kolenu.
Zdaj me kar vrže pokonci. "Kaj!? Zakaj!?"
"Zdi se mi, da si mogoče depresivna," previdno reče mami.
"Nisem," se uprem. "Utrujena sem."
"Od? Celodnevnega ležanja na postelji?"
"Jep."
"Pa koga misliš, da slepiš?"
Želim nekaj reči nazaj, ampak se odločim, da je morda bolj modro, če ostanem tiho.
"Šli bova," namesto mene odloči mami.
"O, ne, pa ne bova," prekrižam roke na prsih.
"Potem mi pa povej, kaj se dogaja," zahteva mami.
Naj ji bo.
"Z Iskro, Auroro in Roux smo se skregale."
"Se mi je zdelo, da je kaj takega."
"Okej. A lahko ne greva k psihologu?"
"Bova videli, miška. Če boš še naprej kazala znake depresije, potem bova morali iti."
"Ne zares."
Mami vzdihne.
"Na baletu nimaš nobenih prijateljic?"
"Ne. Saj veš. Od druge najmlajše punce v skupini sem štiri leta mlajša, baje sem najboljša, trener pravi, da so vse ljubosumne name. Nobena se niti pogovarja ne z mano."
"Zakaj se pa ne bi v šoli začela pogovarjati s kakšno iz paralelke? Recimo tisto Elin, ki ti je takrat posodila zvezke?"
"Mama..."
"Bi se vpisala na kakšno obšolsko. dejavnost?"
"Ne, mami, poslušaj..."
"Ne, ej, spomnila sem se. Moja sodelavka ima hčer, ki tudi pleše, sicer jazz balet, mislim, da ji je ime Lea? Ali pa Tea? Lahko ju kdaj pova-"
"MAMA!" vzrojim. "LAHKO POSLUŠAŠ!?"
"Ja, miška," mehko odgovori.
Zdaj ne morem več govoriti, ne vem, kako naj povem, ne morem več zadržati solz. Tečejo mi po licih, nosu, bradi, kapljajo na posteljo. Sunkovito vstanem in se poženem iz sobe, na hodnik, ven, v dež. Ne vem, kam grem, a nazadnje se znajdem sredi parka.
Pogledam navzgor. Nebo kot moje razpoloženje. Dežne kaplje se mi bližajo, vsaka posebej, se ustavljajo v mojih zlepljenih trepalnicah in se mešajo z mojimi solzami.
"Nočem novih prijateljic, mami," zašepetam v tišino. "Hočem stare nazaj."
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
pikica, to je tok dobr zdej sem neki delov za nazaj prebrala in nimam besed <3
1
Moj odgovor:
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Hrana
Hejj
Pac js mam tezave z hrano (niso hude ampak se vseen).
Pac js sm tko prib. avgusta 2025 ugotovila, da me po doloceni hrani "zvija" in da mam pol krce (nvm al zelodcne al pac u crevesju) in pol grem na wc in sm pol ure na wc-ju in mam drisko. Pac realno tece iz mene.
In pol sm za vedno vec hrane ugotovila da se mi po njej to dogaja, ampak v decembru sm pa kaksno od te hrane tut jedla in pol ni blo nc. Vcasih sm mela drisko in sm bla na wc-ju dolgo, ampak krcev ni blo. In sm ze mislla da je ok, sam pol me je pa vcerej tko zvilo, mela sm hude krce na vsake 15 sekund(priblizno).
In to poteka tko kdr mam krce:
Najprej nekje sm, in pol me kr naenkrat cez cel trebuh useka krc in pol se to dogaja se ene pol ure in pol grem na wc, kjer mi je ful slabo in mam obcutek da bom bruhala- ampak nikol ne, samo pac krci so. In pol sm pol ure na wc(ampak resno pol ure ker sm ucerej pogledala na uro) in pol je ok- mogoce se mal bolj blagi krci ampak pol je use u redu.
Sam fora je, da pol me je strah jest, ker me je strah da se bo po vsaki hrani to zgodilo. In fora je, da se mi je ene parkrat to zgodil na treningu- sam ne morem js bit tm 20min na wc-ju.
In dons nism jedla zajtrka, ker me je blo res strah. Pa u soli se ful nazaj drzim ker me je strah da bom pol v soli mela krce in ne morem sred pouka rect ucitelju da morem nujno na wc in me ni pol ure.
A mi kdo zna pomagat?
Pac js mam tezave z hrano (niso hude ampak se vseen).
Pac js sm tko prib. avgusta 2025 ugotovila, da me po doloceni hrani "zvija" in da mam pol krce (nvm al zelodcne al pac u crevesju) in pol grem na wc in sm pol ure na wc-ju in mam drisko. Pac realno tece iz mene.
In pol sm za vedno vec hrane ugotovila da se mi po njej to dogaja, ampak v decembru sm pa kaksno od te hrane tut jedla in pol ni blo nc. Vcasih sm mela drisko in sm bla na wc-ju dolgo, ampak krcev ni blo. In sm ze mislla da je ok, sam pol me je pa vcerej tko zvilo, mela sm hude krce na vsake 15 sekund(priblizno).
In to poteka tko kdr mam krce:
Najprej nekje sm, in pol me kr naenkrat cez cel trebuh useka krc in pol se to dogaja se ene pol ure in pol grem na wc, kjer mi je ful slabo in mam obcutek da bom bruhala- ampak nikol ne, samo pac krci so. In pol sm pol ure na wc(ampak resno pol ure ker sm ucerej pogledala na uro) in pol je ok- mogoce se mal bolj blagi krci ampak pol je use u redu.
Sam fora je, da pol me je strah jest, ker me je strah da se bo po vsaki hrani to zgodilo. In fora je, da se mi je ene parkrat to zgodil na treningu- sam ne morem js bit tm 20min na wc-ju.
In dons nism jedla zajtrka, ker me je blo res strah. Pa u soli se ful nazaj drzim ker me je strah da bom pol v soli mela krce in ne morem sred pouka rect ucitelju da morem nujno na wc in me ni pol ure.
A mi kdo zna pomagat?
Vprašanje
Kako bi ocenil/a letošnje teme za Ti&jaz?
So zelo zanimive in aktualne.
(45)
Nekatere so mi všeč, ne pa vse.
(60)
Ne preberem Ti&jaz.
(18)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
ooooo kako lepoo:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
