Kako sem vesela da imam prijatelje! Če jih ne bi imela, bi bilo vse zame zdaj pogubljeno.

Eno leto prej...

"Julija, tvoj prvi šolski dan je! Prosim, da se hitro urediš - nimava veliko časa," sem zaslišala očeta in klik gumba na tv daljincu. Pravi, da se mudi, potem pa uživa na kavču?
Vsekakor moram narediti vtis, zato sem si že včeraj vse pripravila - oblačila, šolsko torbo, ličila - vse kar potrebujem za dober začetek mojega novega življenja v Novem mestu.
Vzela sem svoje najljubše kavbojke, ki so - vsaj v moji prejšnji šoli - takoj osvojile moje prijateljice in, no... tudi fante, čeprav jih v mojem življenju nočem. Zame živijo v drugem svetu. Skratka, te kavbojke sem si oblekla in začela iskati majico. Po kratkem času sem se odločila za hoodie s kapuco. Mogoče mi bo prišel prav, saj sem bolj sramežljivo dekle.
Odšla sem v kopalnico in si umila zobe, se naličila in si naredila visok čop, ki sem ga pripela z mojo najlepšo sponko - bila je srebrna z metuljem, okrašenim z majhnimi biserčki. Bila sem pripravljena za osmi razred, za nov začetek, nova prijateljstva. Stekla sem v vežo, kjer si je oče začuda že obuval čevlje. Ko me je zagledal, je izpustil:
"Oho, zdaj pa nimamo več punčke, zdaj zi zrasla v dekle."
Ponosno sem vdihnila svež zrak in stopila ven.
"Saj poznaš pot, kaj?" me je vprašal oče.
"Ja, ati, že včeraj si mi jo pokazal!" sem mu odgovorila, "nisem več stara devet, kmalu bom štirinajst."
*
Vstopila sem v šolo, belo in svetlo modro stavbo. Prevzel me je občutek strahu. Kako ne, ko nikogar nisem poznala. Kapuco sem si potegnila čez glavo, tako da so se videli le še moji skodrani svetlo rjavi lasje.
"Brez kapuc v šoli," me je opozorila učiteljica, ki je zakorakala mimo mene in mi jo v hipu potegnila z glave. Nato se je presenečeno zazrla vame:
"Oh, Julija Waisted! Saj si ti! Pridi, pospremila te bom v razred."
"Je že v redu, učiteljica," je s priliznjenim glasom in sladkim nasmehom reklo dekle, ki je stalo poleg mene in sem jo šele zdaj opazila, "jo bom pospremila jaz - ravnatelj jo je dodelil v moj razred."
Učiteljica se ji je zahvalila in me mimogrede potrepljala po rami. Sledila sem dekletu. Njen obraz se je, čim se je učiteljica oddaljila, spremenil.
"Glavno je, da določiva nekaj pravil," mi je rekla, "prvo: jaz sem tukaj glavna."
Začudeno sem jo pogledala.
"drugo: če te kakšen Liam vpraša za telefonsko ali kaj podobnega, moraš odkloniti."
"Delala bom, kot bom hotela, hvala," sem jo zavrnila in pospešila korak. Ni mi bilo do spoznavanja z razredno kozo že prvi dan.
Pustila sem jo v ozadju in z visoko dvignjeno glavo stopila v razred. Vsi so se zastrmeli vame. Občutek ni bil prijeten. Nekaj jih je izpustilo "hud makeup", nekateri so samo strmeli, nekateri pa se sploh niso zmenili zame. Dekle, ki me je prej ogovorilo se je sovražno zastrmelo vame.
Usedla sem se v klop in si pripravila matematiko, ki je bila prva ura.
*
Med odmorom sem obsedela na mestu, ko so me obkrožile Stela - punca, ki mi je težila - in njena neumna klapa.
"Mislim, da se prej nisva dobro razumeli, " je rekla s tako sladkim glasom, da sem skoraj bruhala skozi ušesa. Vsi so pričakovano opazovali "dogodek".
"Pusti me pri miru," sem ji zabrusila. Vsi so osuplo zajeli sapo.
"Prosim?" je rekla Stela z že malo bolj jeznim glasom. Iz njenih zelenih oči so švigale strele.
"Saj si me slišala," sem pogumno rekla, "pusti me pri miru. Ni mi do igric."
Na srečo je zazvonilo in vsi so se usedli nazaj v klopi.
*
Naslednji odmor je pristopila Jasna, ki je pogosto pomagala drugim. Izgledala je začudeno, prav tako kot vsi v razredu.
"No... kako si to naredila?" me je vprašala. Nisem je razumela. To je ugotovila tudi ona.
"No, nobeden se še ni uprl Steli. Samo ti si se."
Skomignila sem z rameni.
"Nikoli nisem pustila in tudi ne bom, da kdo hodi po meni in mi ukazuje," sem odkrito priznala. Nato sem domislila. Imela sem čudovito priložnost.
"Bi bili prijateljici?" sem bleknila. Jasni so se v hipu razprle oči.
"Res?"
Prikimala sem.
"To bi bilo super," je rekla.
"Torej... prijateljici?"
"Prijateljici."
*
Iz šole sem odšla z veselim občutkom. Imela sem prijateljico in pridobila sem si spoštovanje in občudovanje. Saj ne more iti nič narobe dokler imam Jasno... kajne?
*

OMG FESTIVAL:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes: haha, upam da vam je zgodba vsec<33 ne vem pa zakaj je ta deu tok doug ceprou je prvi :sob::sparkles: